Vprašali smo jih:

Kako boste ob grozeči novi energetski krizi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ukrepali, da se prebivalstvo ne bo soočalo z visokimi stroški zemeljskega plina, kurilnega olja, posledično z visokimi cenami električne energije?

Ali boste v prihodnje dodatno spodbujali samooskrbo prebivalcev? Ali pa boste v prihodnje bolj stavili na velike OVE-projekte? Kolikšen delež v energijskem miksu naj bi po vaše do leta 2030 in 2040 predstavljali OVE?

Ali Slovenija potrebuje register energetsko revnih gospodinjstev, da bi bili vsi ukrepi na področju energije usmerjeni predvsem v ta gospodinjstva in ne vsevprek?

Ali nameravate še bolj spodbuditi učinkovito rabo energije (URE) v slovenskih gospodinjstvih, da bo potrebna energija za ogrevanje in hlajenje čim manjša, posledično pa to pomeni nižje račune? Kako boste to spodbujali in za koliko boste povečali subvencije? Ali boste posegli v metodologijo obračuna omrežnine in kako konkretno? 

Njihove odgovore navajamo po vrstnem redu prispetja. Ob tem dodajmo, da odgovorov od skupne liste NSi, SLS in Fokus nismo prejeli. 

Socialni demokrat

Država mora v času energetske krize najprej zaščititi ljudi. Zagovarjamo ciljno pomoč gospodinjstvom z nizkimi in srednjimi dohodki pri stroških ogrevanja, začasne kompenzacijske ukrepe ob nenadnih skokih cen ter spremljanje energetskih trgov z možnostjo pravočasnega ukrepanja države. Hkrati podpiramo dolgoročno zmanjševanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv s pospešenim razvojem OVE in URE, hranilnikov energije ter posodobitve elektroenergetskih omrežij. Le raznolik in nizkoogljičen energetski sistem lahko dolgoročno zaščiti ljudi pred cenovnimi šoki.  

Spodbujamo širjenje samooskrbe gospodinjstev in lokalnih skupnosti, saj ta zmanjšuje račune za energijo, krepi energetsko neodvisnost in povečuje odpornost lokalnih okolij. Hkrati verjamemo, da stabilen elektroenergetski sistem potrebuje tudi večje projekte – do leta 2030 zagovarjamo močan pospešek pri sončnih in vetrnih elektrarnah, hidroelektrarnah, hranilnikih energije ter posodobljanju omrežij. Zagovarjamo uravnotežen energetski miks, v katerem bodo OVE skupaj z jedrsko energijo tvorili temelj nizkoogljične in zanesljive oskrbe z električno energijo. Do 2040 morajo OVE skupaj z jedrsko energijo predstavljati glavni temelj slovenske proizvodnje električne energije, ob postopnem opuščanju fosilnih virov.  

Podpiramo vzpostavitev zanesljive evidence energetsko revnih gospodinjstev. Ukrepi države morajo biti usmerjeni predvsem k tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, in ne razdeljeni vsevprek. Register bi omogočil bolj ciljno usmerjene subvencije za ogrevanje, energetske prenove stavb, zamenjavo ogrevalnih naprav ter vključevanje gospodinjstev v programe samooskrbe. Zagovarjamo njegovo vzpostavitev v sodelovanju med energetskimi, socialnimi in stanovanjskimi politikami ter na podlagi realnih podatkov o dohodkih, energetski učinkovitosti stavb in dejanskih stroških energije.  

Energetska prenova stavb je eden najhitrejših načinov za znižanje stroškov energije za gospodinjstva in zmanjšanje emisij, zato zagovarjamo višje in bolj ciljno usmerjene subvencije, posebno podporo energetsko revnim gospodinjstvom ter več spodbud za celovite prenove večstanovanjskih stavb. Podpiramo tudi širšo uporabo toplotnih črpalk, prezračevalnih sistemov z rekuperacijo ter drugih tehnologij, ki zmanjšujejo rabo energije za ogrevanje in hlajenje.  

Obračun omrežnine mora biti pravičen, razumljiv in predvidljiv za gospodinjstva. Lani se je že vodil postopek pripomb in sprememb akta, kar kaže, da se bo metodologija prilagajala potrebam ljudi. Podpiramo pregled in morebitne prilagoditve sistema tam, kjer povzroča nesorazmerne obremenitve ali nenadne podražitve za gospodinjstva, ob hkratnem ohranjanju spodbud za učinkovito rabo omrežja in razvoj OVE.

Levica in Vesna

Kratkoročni ukrepi s ciljem preprečiti občutno podražitev goriv temeljijo na takojšnjem znižanju trošarin, zmanjšanju uvoza dražjih derivatov s hkratno uporabo cenejših goriv iz državnih zalog ter pripravo skupnega evropskega akcijskega načrta za omilitev posledic morebitne krize. Pred dolgoročnim ukrepanjem zagovarjamo državno regulacijo cen energentov (kapica) za zaščito gospodinjstev in omejevanje dobičkov trgovcev z energijo na račun krize.

Hkrati načrtujemo pripravo in zagon obsežnega nacionalnega naložbenega programa za posodobitev energetskega omrežja ter množično solarizacijo. Cilj je zagotoviti proizvodnjo čiste in cenovno dostopne električne energije iz domačih virov ter zmanjšati odvisnost od uvoženih energentov in nihanj na svetovnih energetskih trgih.

Dodatna, nova in višja vlaganja v OVE so ključni del programa. Načrtujemo postavitev sončnih elektrarn na strehe vseh javnih objektov ter na strehe večjih parkirišč po državi. S postavitvijo skupnostnih hranilnikov energije bi vsakomur omogočili priklop individualne sončne elektrarne na nadgrajeno javno omrežje. Tako bi zagotovili proizvodnjo in razpoložljivost čiste ter cenovno dostopne električne energije vsaj v obsegu, ki bo nadomestil izpad proizvodnje iz TEŠ, ki ga država načrtuje zapreti do leta 2032.

Naš načrt ne predvideva umeščanja velikih solarnih polj v prostor in prepoveduje izrabo kakovostnih kmetijskih zemljišč za te namene. Vlagali bomo v rabo geotermalne energije za ogrevanje, zlasti v povezavi z ekološko pridelavo zelenjave ter v umeščanje vetrnih elektrarn pod pogojem soglasja in solastništva lokalnih skupnosti. S tem želimo slediti srednjeročnemu cilju energetske mešanice, v kateri bi vsaj 50 % energije zagotavljali OVE, približno 30 jedrska energija in največ 20 drugi viri, vendar ne premog.

Register energetsko revnih gospodinjstev je nujen, saj je energetska revščina v Sloveniji še vedno ena izmed bolj skritih oblik revščine. Da bi jo učinkovito naslavljali, je treba podporne ukrepe in sredstva usmerjati ciljno, tja, kjer so najbolj potrebni. Za dolgoročno reševanje energetske revščine je ključno zagotoviti cenovno dostopne OVE. Tako ne bomo zagotovili le več čiste in cenovno ugodne elektrike, temveč bomo v praksi omogočili tudi dostop do cenejše energije socialno ogroženim gospodinjstvom.

Hkrati s tem bomo nadgradili trenutno shemo sofinanciranja energetske prenove objektov in dodali investicije v nakup in montažo toplotnih črpalk za potrebe ogrevanja in hlajenja. Še naprej bomo spodbujali brezplačno energetsko svetovanje za gospodinjstva, saj je poleg energetskih sanacij izjemno pomembno upravljanje in zmanjšanje rabe energije. S kombinacijo novih zmogljivosti proizvodnje elektrike iz OVE ter znižanja rabe energije za ogrevanje in hlajenje bomo občutno prispevali k povišanju razpoložljivega dohodka gospodinjstev in konkurenčno ugodnejšim pogojem za delovanje gospodarstva. 

Naložbe v nadgradnjo omrežja do mere, da bo to zagotovilo možnost priklopa tisočih individualnih solarnih elektrarn ob hkratni postavitvi skupnostnih hranilnikov energije, bo zahtevalo sredstva, ki ne morejo izhajati iz povišane cene omrežnine. Potrebne vire bomo morali poiskati v okviru evropskih sredstev, Evropske investicijske banke ter lastnih sredstev države.

Slovenska demokratska stranka

Morebitne nove geopolitične napetosti lahko ponovno povzročijo nestabilnost na energetskih trgih, zato mora biti energetska politika države usmerjena predvsem v zagotavljanje dolgoročne stabilnosti oskrbe in cenovne predvidljivosti za gospodinjstva in gospodarstvo. Na kratki rok mora država zagotoviti zaščitne ukrepe za gospodinjstva in gospodarstvo, zlasti za najbolj ranljive skupine. Ti ukrepi so lahko začasne omejitve rasti cen ključnih energentov, davčne razbremenitve ali drugi ciljno usmerjeni socialni ukrepi, če bi cene energije ponovno močno narasle.

Dolgoročno pa je ključno zmanjševanje odvisnosti Slovenije od geopolitično nestabilnih uvoznih virov energije. Zato mora država okrepiti lastno proizvodnjo energije, predvsem z razvojem jedrske energije, hidroenergije in drugih domačih virov. Posebej pomemben projekt je drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, ki lahko Sloveniji zagotovi stabilen in cenovno predvidljiv vir električne energije za več desetletij.

Samooskrba gospodinjstev z energijo je pomemben del sodobne energetike, zato jo je treba spodbujati tudi v prihodnje. Podpiramo razvoj sončnih elektrarn na strehah stavb, skupnostne energetske projekte ter druge oblike razpršene proizvodnje. Ob tem pa menimo, da samooskrba ne more nadomestiti sistemskih energetskih virov.

Delež OVE se mora povečevati, vendar na način, ki zagotavlja zanesljivost energetskega sistema, sprejemljivost za okolje in lokalne skupnosti ter konkurenčnost gospodarstva. Glede konkretnih deležev OVE v letih 2030 in 2040 menimo, da morajo ti cilji temeljiti na strokovno preverjenih analizah, ne pa na političnih željah brez realne podlage.

V preteklih kriznih obdobjih so bili nekateri ukrepi oblikovani preveč splošno, zato menimo, da bi bil register energetsko revnih gospodinjstev smiseln instrument, saj bi omogočil, da so pomoč, subvencije in drugi ukrepi usmerjeni predvsem tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Vzpostaviti ga je treba na podlagi objektivnih kriterijev, kot so dohodki gospodinjstva, delež stroškov za energijo in energetska učinkovitost bivališča. Register bi moral nastati v sodelovanju med ministrstvi za energijo, socialo in prostor ter ob uporabi že obstoječih evidenc, s čimer bi se izognili dodatnemu administrativnemu bremenu za prebivalce.

Eden najpomembnejših ukrepov za zmanjšanje energetskih stroškov gospodinjstev je izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Podpiramo nadaljnje spodbujanje energetske prenove stavb, zamenjave zastarelih ogrevalnih sistemov, izboljšanja izolacije stavb, uvajanja sodobnih ogrevalnih tehnologij. Subvencije in finančni instrumenti morajo biti usmerjeni predvsem v gospodinjstva z nižjimi dohodki ter energetsko neučinkovite stavbe, saj tam prinesejo največje učinke.

Obračun omrežnine mora biti pregleden, razumljiv in pravičen za uporabnike. V zadnjem obdobju se je pokazalo, da obstoječi sistem povzroča precej nejasnosti in nezadovoljstva. Metodologijo je treba ponovno preučiti, predvsem z vidika pravične porazdelitve stroškov med uporabniki, preglednosti sistema za gospodinjstva, spodbujanja učinkovite rabe omrežja in lastne proizvodnje energije. Pri morebitnih spremembah je ključno, da se prepreči nesorazmerno povečanje stroškov za gospodinjstva, sistem pa ostane stabilen in predvidljiv.

Mi, socialisti

Proti visokim stroškom za energijo bomo ukrepali z javnim prevzemom vseh delov preskrbe z energijo, regulacijo marž energentov in neprofitno preskrbo z električno energijo za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. V zunanji politiki se bomo zavzeli za osamitev agresorskih politik ZDA, zmanjšanje obsega oborožitve in vojaštva, sklenitev sporazumov o prepovedi nekaterih vrst orožja ter vzpostavitev nove varnostne arhitekture v Evropi, ki bo temeljila na tem, da zagotavljanje varnosti nobene države ne more iti na račun varnosti druge. S tem bi se sprostila in pocenila preskrba z energenti iz držav, ki so trenutno tarče evroatlantskih agresij in ekonomskih sankcij, ki prizadenejo predvsem delovne ljudi v teh državah ter potrošnike v EU in ZDA.

Zavzemamo se za dosego 100-% oskrbe prek javnih vlaganj v razpršeno proizvodnjo energije iz OVE, hranilnike in nadgradnjo omrežja ter za spodbujanje zadružnih sončnih elektrarn, ki bodo posebno pozornost namenjale energetsko revnim gospodinjstvom.

Če se vrh državne energetike in vladajoča politika ne bi igrala z javnim denarjem in življenji ljudi, bi bil ta cilj verjetno že lahko dosežen. Zaradi vse hitreje napredujoče podnebne krize bi morali v 100-% oskrbo iz OVE začeti vlagati že pred 20 leti. Namesto tega je bila država ugrabljena in šli smo v projekt TEŠ 6. Danes nam tak prehod onemogoča ugrabitev države, da bi se uresničil projekt JEK2. V dani situaciji je nehvaležno napovedovati, kdaj nam bo uspelo doseči 100-% oskrbo iz OVE, vsekakor pa jo moramo doseči čim prej.

Ciljni pristop k odpravi energetske revščine podpiramo. Država bi morala sama pristopiti do energetsko revnih gospodinjstev in v sodelovanju z njimi poiskati načine za zmanjšanje rabe energije – in to čim prej! Operativnega programa izvedbe še nimamo.

Subvencijsko politiko na tem področju bomo spremenili tako, da bo javni denar šel najprej za izboljšave URE in oskrbo iz OVE za energetsko revna gospodinjstva, šele potem vsem ostalim. Glede na to, da podnebna kriza vse hitreje napreduje, in glede na naraščajoče stroške zadovoljevanja energetskih potreb slovenskih gospodinjstev je treba javnofinančna sredstva na tem področju povečati, sočasno pa zmanjšati delež sredstev, namenjen premožnejšim gospodinjstvom, in delež sredstev, ki se porablja za nesmiselne in škodljive naložbe (npr. pri nabavah orožja).

Prekinili bomo s politikami subvencioniranja premožnih lastnikov sončnih elektrarn, električnih avtomobilov, savn in ogrevanih dovozov iz prispevka za OVE. Tega plačujemo vsi odjemalci električne energije, ki si elektrarne ne moremo privoščiti, kupci goriv in odjemalci toplote na daljinskem distribucijskem sistemu. Omrežnino naj vsak plača toliko, kolikor uporablja omrežje.

Resni.ca

Energetska kriza, ki jo lahko sproži vojna na Bližnjem vzhodu, bo najprej prizadela cene energentov in posledično inflacijo. Slovenija mora zato okrepiti svojo energetsko suverenost. To pomeni povečanje lastne proizvodnje električne energije, predvsem z jedrsko energijo in stabilnimi OVE, ter dolgoročne dobavne pogodbe za energente. V kriznih obdobjih mora država zaščititi gospodinjstva z omejitvijo ekstremnih cen in ciljanimi ukrepi za najbolj ranljive.

Podpiramo razvoj samooskrbe gospodinjstev, saj razpršena proizvodnja energije povečuje stabilnost sistema. Hkrati pa samooskrba ne more biti edini temelj energetike. Slovenija potrebuje kombinacijo velikih energetskih projektov in manjših lokalnih virov. Do leta 2030 bi morali OVE predstavljati približno 35 do 40 % energijskega miksа, do leta 2040 pa okoli 45 %, ob hkratni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne, ki zagotavlja stabilnost sistema.

Register energetsko revnih gospodinjstev je smiselna rešitev, saj omogoča ciljno pomoč tistim, ki jo dejansko potrebujejo. Danes so številni ukrepi preveč splošni in finančno neučinkoviti. Register bi vzpostavili na podlagi podatkov o dohodkih, stroških energije in stanju nepremičnin, upravljal pa bi ga socialni sistem v sodelovanju z energetskimi institucijami.

URE je eden najcenejših načinov za znižanje stroškov gospodinjstev, zato podpiramo povečanje spodbud za energetske prenove stavb, izolacijo, toplotne črpalke in druge tehnologije za zmanjšanje rabe energije. Sredstva za te programe je treba povečati ter postopke za pridobivanje subvencij poenostaviti, da bodo dostopni širšemu krogu ljudi.

Metodologija obračuna omrežnine mora biti pregledna in pravična. Trenutni sistem pogosto nesorazmerno obremenjuje gospodinjstva. Zavzemamo se za model, ki bo bolj upošteval dejansko uporabo omrežja, hkrati pa zagotavljal stabilna sredstva za razvoj elektroenergetskega sistema.

Gibanje Svoboda

Odgovor na morebitno novo energetsko krizo mora biti hiter, ciljan in dvosmeren: najprej z zaščito gospodinjstev pred cenovnimi šoki, nato pa s pospešitvijo ukrepov, ki zmanjšujejo odvisnost Slovenije od uvoženih fosilnih goriv. Iz našega programa jasno izhaja, da sta energetska varnost in visoka stopnja samooskrbe v nacionalnem interesu ter da morajo biti OVE in jedrska energija temelj varne prihodnosti.

Če bi prišlo do novega cenovnega vala, bi zagovarjali začasne in usmerjene zaščitne ukrepe za gospodinjstva: po potrebi omejitev ali ublažitev reguliranih postavk na računih, začasne krizne dodatke za najbolj izpostavljene ter hitre intervencijske ukrepe za zmanjšanje računov za elektriko, podobno kot smo že ravnali v krizi 2022/2023.

Spodbujali bomo individualno in skupnostno samooskrbo ter tudi večje OVE-projekte. To ni izbira “ali-ali”, ampak “in-in”. Program temelji na visoki stopnji samooskrbe države in na pospešenem izkoriščanju OVE. Hkrati pa je jasno, da samo s strešnimi sončnimi elektrarnami ne bomo pokrili vseh potreb, zato potrebujemo tudi sistemske projekte, omrežje, hranilnike in druge oblike prožnosti.

Pri samooskrbi bomo nadaljevali in po potrebi še nadgradili obstoječe podpore. Borzen že danes omogoča subvencije za individualne in skupnostne sončne elektrarne. Pri velikih OVE-projektih pa bi stavili na premišljen razvoj tam, kjer so projekti okoljsko sprejemljivi, družbeno vzdržni in omrežno izvedljivi. Slovenija potrebuje več domače proizvodnje iz sonca, vetra, trajnostne biomase, tudi več izkoriščanja geotermalne energije in drugih nizko ogljičnih virov, sicer bo ostala preveč izpostavljena uvoznim šokom.

Kar zadeva delež OVE v energijskem miksu, spoštujemo že sprejete državne strategije na tem področju, NEPN 2024 določa, da bo Slovenija do 2030 dosegla 33 %, cilj do leta 2040 pa se bo oblikoval na podlagi strokovnih ocen v letu 2028, ko bo pripravljen NEPN do 2040.

Slovenija potrebuje zanesljiv, pravno urejen in operativen sistem ciljanja pomoči za energetsko revna gospodinjstva. V tem mandatu smo sprejeli uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev in akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine. Ureditev že določa merila, kot so dohodek pod pragom tveganja revščine, visoki stroški energije, slaba energijska učinkovitost bivališča in neustrezne bivalne razmere. Smo pa tudi v fazi sprejemanja socialnega načrta za podnebje 2026-2030, ki daje zmanjševanju energetske revščine še dodaten poudarek skozi konkretno opredeljene ukrepe, finančna sredstva ter mehanizme, ki so še potrebni za bolj učinkovito izvajanje boja proti energetski revščini.

Najcenejša energija je tista, ki je ni treba porabiti, zato bo URE ostala ena ključnih prioritet. To ni samo okoljski, ampak socialni in razvojni ukrep: URE pomeni manjšo rabo, kar vodi v nižje račune, večjo odpornost gospodinjstev in manjšo izpostavljenost draginji. Tudi NEPN temelji na energetski učinkovitosti kot enem od petih ključnih stebrov, akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine pa med osrednje cilje postavlja prav naložbe v URE in OVE v ranljivih gospodinjstvih. To bomo spodbujali z nadaljnjimi subvencijami za toplotne črpalke, izolacije, okna, prezračevalne sisteme, sončne kolektorje, lesno biomaso tam, kjer je smiselna, ter z bolj enostavnimi in hitrejšimi postopki za pridobitev sredstev. 

Spremembe omrežnine bomo podprli tam, kjer bo doseženo široko strokovno soglasje, da je to smiselno in potrebno. Potrebe na omrežju se spreminjajo in temu mora slediti tudi regulativa.

Demokrati. Anžeta Logarja

Država mora ob trenutnih šokih narediti vse, kar lahko, da ublaži posledice nepredvidljivih dogodkov. Vlada mora voditi strateške politike tako, da je vedno čim bolj pripravljena in odporna na vse zunanje šoke. Ta vlada tega ni naredila. Mi bomo vodili strateške politike tako, da bo Slovenija čim bolj energetsko neodvisna z mešanico jedrske energije in OVE.

Samooskrbo bomo podprli z novo, pametnejšo shemo "Sonce s hranilnikom", ki bo subvencionirala sončne elektrarne skupaj z baterijami. Hkrati bomo odločno pospešili velike OVE-projekte, kot so vetrne elektrarne, črpalna elektrarna Kozjek in geotermalna energija. Naš cilj je, da bomo v Sloveniji imeli vsi zanesljivo in cenovno dostopno energijo, ne pa lovljenje vnaprej določenih deležev ene ali druge energije iz mešanice JE + OVE.

Namesto popisovanja energetske revščine se bomo te lotili pri njenem izvoru. Ustanavljanje novih registrov ne rešuje temeljnega problema, da energija za nekatere ni dostopna, zagotoviti je treba cenovno dostopno energijo za vse. Povečali bomo tudi kupno moč ljudi, saj bomo z dvigom splošne dohodninske olajšave vsem državljanom pustili več denarja v denarnicah. Višji osebni dohodki pa so veliko bolj učinkovita pomoč kot vpis v katerikoli register.

Namesto zgolj povečevanja sredstev v sistem, ki je preveč zapleten, bomo odpravili največjo oviro na poti URE, in to je birokracija. Uvedli bomo enotno vstopno točko za vse vloge, kar pomeni, da bo potreben en postopek za vse spodbude, pa naj gre za menjavo oken, novo fasado ali toplotno črpalko. Glede višine subvencij je naše izhodišče, da je najprej treba sistem narediti tak, da bo vsak vložen evro prinesel največji možen prihranek za gospodinjstva, šele nato se gre v ugotavljanje višine subvencioniranja.

Absolutno bomo posegli v omrežnino. Trenutna metodologija obračuna je nepregledna, povzroča zmedo in kar je najhuje, kaznuje običajne življenjske navade državljanov. Sistem, ki sili družino, da razmišlja, ali si lahko skuha večerjo ob šestih zvečer, je zgrešen v svojem bistvu. Mi bomo to skrajno poenostavili. Obračun mora biti preprost, razumljiv in predvidljiv, da omogoča pametno rabo, ne pa da ustvarja zmedo in slabo voljo.