V nadaljevanju preberite:

• Kaj se dogaja z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu?
• Kaj bo v ospredju nove vlade, javno ali zasebno?
• Kdaj naj bi dobili nov stanovanjski program?
• Kaj so obljubljali pred volitvami?

Postopek o sprejemu resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2026–2035, ki jo je pripravilo nekdanje ministrstvo za solidarno prihodnost, je zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor, ki je v novi vladi pristojno za stanovanjsko politiko, zaključilo. Tako so pred dnevi objavili na portalu e-uprava. Kaj to pomen, za stanovanjsko politiko, predvsem za dostopnost stanovanj? Je resolucija zavržena ali morda sprejeta?

Nova razprava za novo resolucijo

Nič od tega, odgovarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. "Sprememba v evidenci predstavlja le administrativno oziroma organizacijsko prilagoditev zaradi prenosa pristojnosti na ministrstvo za okolje in prostor in ne zaključka vsebinske obravnave dokumenta".

Ali drugače, zdaj bo pod novo taktirko sledila dodatna vsebinska razprava, v kateri bodo, kot navajajo, predlog resolucije ustrezno dopolnili v skladu s strateškimi usmeritvami države in prilagodili glede na pripombe, prejete v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju. Sprejetje resolucije pa načrtujejo prihodnje leto, kdaj natančneje, ne povedo.

Osrednji cilj je bila gradnja 20.000 najemnih stanovanj

Osrednji cilj obstoječega in zdaj zaustavljenega predloga resolucije, ki obsega skoraj 130 strani, je do leta 2035 zagotoviti 20.000 novih javnih najemnih stanovanj.

Dokument izpostavlja, da je bila stanovanjska politika v Sloveniji dolgo zanemarjena, zato predlaga obsežen nabor ukrepov, ki naj bi preoblikovali tako gradnjo kot upravljanje stanovanjskega fonda.

Program, ki je kot rečeno, nastajal pod okriljem nekdanjega ministrstva za solidarno prihodnost, je razdeljen na štiri ključna področja: povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, prenovo obstoječega stanovanjskega fonda, aktivacijo praznih stanovanj ter vzpostavitev podatkovno podprte stanovanjske politike. Skupaj je predvidenih 60 ukrepov, ki med drugim vključujejo stabilno financiranje javne gradnje, pripravo zemljišč, racionalizacijo projektiranja, krepitev občinskih stanovanjskih skladov, energijsko prenovo stavb, prilagoditev stanovanj starajoči se populaciji, spodbude za oddajanje praznih stanovanj ter bolj urejen najemni trg.

Osnutek poudarja tudi razvoj alternativnih oblik bivanja, kot so stanovanjske zadruge in skupnostni projekti, ter nujnost vzpostavitve celovitih podatkovnih baz, ki bi omogočale spremljanje izvajanja politik. Te pa naj bi Izvajanje se spremljalo prek kazalnikov in rednih poročil akterjev.

Manjka časovni okvir

A resolucija ima pomanjkljivost, ne vsebuje terminskega načrta izvajanja posameznih ukrepov in politik, osredotoča se le na končni cilj, to je leto 2035. Prav izostanek časovnice resoluciji očitajo tudi na zdajšnjem ministrstvu za okolje in prostor, zato bodo poseben poudarek namenili "večji operativnosti dokumenta, zato bo ta dopolnjen tudi z akcijskim načrtom oziroma časovnico izvajanja ukrepov". To pa zahteva usklajevanje in čas.

Nova vsebina je neznanka

Kaj pa naj bi prinesle nove vsebinske uskladitve, za zdaj ni znano, na naša vprašanja o tem, katere bistvene vsebinske spremembe pripravljajo, oziroma v katero smer bodo obrnili stanovanjsko politiko, na ministrstvu odgovarjajo zelo skopo.

Povedo le, da bodo več poudarka namenili aktivaciji praznih stanovanj in prenovi obstoječega stanovanjskega fonda ter drugim ukrepom na širšem stanovanjskem področju. Torej v ukrepe, ki so vključeni že v obstoječo, zaustavljeno resolucijo.  

Izvemo še, da bo osrednji cilj nove resolucije "izboljšanje dostopnosti stanovanj v splošnem za različne skupine prebivalstva ne glede na obliko bivanja oziroma tip stanovanja".

Novi dokument naj bi bil tudi bolj pregleden, jedrnat in usmerjen v doseganje merljivih rezultatov na stanovanjskem področju.

Najemnim stanovanjem so manj naklonjeni

Ali vse navedeno morebiti pomeni gradnjo manjšega števila javnih najemnih stanovanj, ne povedo. Iz predvolilnih obljub strank, ki sestavljajo zdajšnjo koalicijo, pa smo lahko razbrali, da so bolj kot gradnji javnih najemnih stanovanj naklonjeni drugim potem do dostopnih stanovanj. V SDS so pred volitvami za Žurnal24 povedali, da imajo javna najemna stanovanja svojo vlogo, vendar ne morejo biti edini ali osrednji odgovor na stanovanjsko krizo. Rešitev med drugim vidijo v zmanjševanju birokratskih postopkov v postopku gradnje in obnove stanovanj in hiš, s čimer bi zagotovili, da bo gradnja hitrejša in lažja, ter v prenovi stanovanjske jamstvene sheme za mlade, ki je prav pod njihovo taktirko enkrat že pogorela.

Tudi v stranki Demokrati prednost dajejo lastnemu domu, "namesto da mladim ponujamo odvisnost od države". Pred volitvami so obljubili tudi, da bodo zagnali "projekt "Stanovanjski feniks", s katerim bomo skupaj z občinami zagotovili zemljišča za gradnjo cenovno dostopnih hiš in radikalno poenostavili in pospešili postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. S tem bomo povečali ponudbo stanovanj in znižali stroške gradnje, pri čemer bodo država in občine nase prevzele začetni strošek komunalne opremljenosti, ki ga bodo družine nato vračale postopoma, skozi daljše obdobje".

Ali se bodo navedene predvolilne obljube znašle tudi v novem predlogu resolucije, ki jo, kot rečeno, lahko pričakujemo enkrat leta 2027, pa ni znano.