Stanovanja: Nov nepremičninski davek in nižja obdavčitev najemnin

Vprašali smo jih:

Ali zagovarjate pospešeno gradnjo javnih najemnih stanovanj (JNS) in javno financiranje (morda tudi več kot 100 milijonov na leto?) ali pa ste pristaši zasebnega reševanja stanovanjskih vprašanj predvsem mladih oziroma tistih, ki prvič rešujejo stanovanjski problem?

Ali boste uvedli davek na nepremičnine, katere in kolikšen ter kdaj? Kako boste na trg spravili prazna stanovanja? 

Katere konkretne ukrepe oziroma politike načrtujete, da stanovanjske nepremičnine postanejo bolj cenovno dostopne, pa naj gre za nakup ali najemnine? Ali imate rešitev, s katero bi cena stanovanja v Ljubljani in drugih najdražjih krajih v Sloveniji lahko padla na 3000 evrov ali celo pod to mejo na kvadratni meter? 

Njihove odgovore navajamo po vrstnem redu prispetja. Ob tem dodajmo, da odgovorov od skupne liste NSi, SLS in Fokus nismo prejeli. 

Socialni demokrati

Država mora bistveno okrepiti gradnjo JNS. Zagovarjamo trajno povečanje javnega stanovanjskega fonda, saj trg sam ne zagotavlja dostopnih stanovanj za mlade in družine. Že na prejšnjih volitvah smo poudarjali cilj gradnje približno 10.000 novih JNS, ki bi postopoma povečala delež javnega fonda. Podpiramo stabilno javno financiranje gradnje, aktivno zemljiško politiko države in občin ter sodelovanje z javnimi stanovanjskimi skladi. Hkrati podpiramo tudi različne poti do stanovanja (od zadružnih modelov do dostopnih kreditov za prvo stanovanje), vendar mora biti jedro stanovanjske politike močan javni najemni sektor, ki dolgoročno stabilizira cene na trgu.  

Zagovarjamo celovit pristop. Prvič, povečati je treba ponudbo JNS. Drugič, omejiti je treba špekulativne pritiske na trg, tudi z ustrezno davčno politiko in regulacijo kratkoročnega oddajanja v turistične namene tam, kjer to zmanjšuje dostopnost stanovanj za prebivalce. Tretjič, podpiramo davčne spodbude za dolgoročni najem in razvoj stanovanjskih zadrug. Verjamemo, da lahko le kombinacija povečanja ponudbe JNS, omejevanja špekulacij in stabilnega najemnega trga dolgoročno stabilizira cene.  

Podpiramo uvedbo pravičnega in progresivnega davka na premoženje. Verjamemo, da mora biti osnovno prebivališče ustrezno zaščiteno, vse ostale investicijske in večkratne nepremičnine pa morajo biti obdavčene. Zagovarjamo okvir progresivne obdavčitve približno med 0,1 % in 0,5 % vrednosti premoženja ob visoki splošni olajšavi v razponu približno od 100.000 do 250.000 evrov, da osnovno prebivališče povprečne družine ne bi bilo prekomerno obremenjeno. Tak sistem bi prispeval k večji pravičnosti davčnega sistema, zmanjševanju špekulativnega lastništva in dodatnim sredstvom za razvoj JNS.  

Prazna stanovanja je najprej treba aktivirati s spodbudami. Podpiramo davčne olajšave in druge spodbude za lastnike, ki stanovanja oddajajo dolgoročno, ter programe za obnovo in vključevanje praznih stanovanj na najemni trg. Hkrati verjamemo, da mora biti vprašanje praznih nepremičnin del širše reforme obdavčitve nepremičnin, ki bo spodbujala aktivno rabo stanovanjskega fonda in zmanjšala špekulativno zadrževanje stanovanj izven trga.  

Levica in Vesna

Stanovanjsko politiko, ki smo jo v Levici vzpostavili v tem mandatu, bomo skupaj z Vesno nadaljevali tudi v prihodnjem, kar pomeni, da gradnja JNS ostaja naša glavna prednostna naloga. V skladu s tem bodo mladi in mlade družine ostali prednostna kategorija pri stanovanjskih razpisih. Poleg finančnih sredstev, ki smo jih v tem mandatu zagotovili za gradnjo JNS, bodo na voljo tudi nepovratna evropska sredstva. S postopnim povečanjem JNS se bodo posredno znižale najemnine in tudi cene stanovanj na zasebnem trgu.

Politika, ki bi z velikimi državnimi sredstvi spodbujala nakupe stanovanj na zasebnem trgu, v trenutno zaostrenih razmerah na tem trgu ne bi prinesla vidnih rezultatov, kvečjemu bi naredila dodatno škodo, saj bi lahko subvencije, davčne olajšave in poroštva za kredite dodatno povišale cene stanovanj. Stanovanj za nakupe namreč primanjkuje, prav tako je med novogradnjami ogromno nadstandardnih, ki so nedosegljiva tudi ob morebitni državni pomoči za nakup. Zato se bomo v prihajajočem mandatu zavzeli za celostno regulacijo stanovanjskega trga, s katero se bo posredno okrepil položaj mladih: aktivacija praznih stanovanj, omejevanje oddajanja stanovanj turistov in omejevanje višine najemnin. Zavzeli se bomo tudi za gradnjo študentskih domov, kar bo, ko bodo zgrajeni, ugodno vplivalo na povečanje števila stanovanj za zasebni najem.

Uvedbo pravičnega nepremičninskega davka smo podpirali že do zdaj in bo vsekakor ena od naših glavnih prednostnih nalog v naslednjem mandatu. Nepremičninski davek bomo zasnovali tako, da bo odločilno vplival na zmanjšanje števila praznih stanovanj, predvsem v mestih, kjer vlada največja stanovanjska kriza, hkrati pa ne bo obremenjeval nepremičnin, v katerih ljudje dejansko živijo ali jih uporabljajo občasno (npr. vikendi). 

Načrtujemo, da bi z uvedbo ciljnega nepremičninskega davka povečali število dostopnih stanovanj na zasebnem trgu, kar bo prav tako vodilo v znižanje cen in povečalo število primernih stanovanj na boljših lokacijah. Dodatno bomo pripravili celostno prenovo davčnega sistema na področju stanovanj, ki bo krepila položaj mladih prvih kupcev ter destimulirala kopičenje stanovanj v rokah podjetij in tistih, ki že imajo rešeno stanovanjsko vprašanje.

Vzporedno z nepremičninskim davkom bomo sprejeli tudi sistem, ki bo pravno ščitil najemodajalce in najemnike. Trenutno namreč številni lastniki stanovanj ne želijo oddajati svojih stanovanj, saj menijo, da so premalo pravno zaščiteni. Pomemben ukrep na tem področju bo tudi prenova javne najemne službe. Prav tako bomo znižali davek na dohodek od oddajanja premoženja v najem za pogodbe, sklenjene za daljše časovno obdobje. 

Gibanje Svoboda

Stanovanjska politika je naša prioriteta, bivališče pa človekova pravica, brez katere ni mogoče graditi družine, kariere ali varne starosti. V mandatu 2022–2026 smo zato postavili trdne temelje: sprejeli smo noveli stanovanjskega zakona, zakon o financiranju in spodbujanju gradnje JNS ter zakon o gostinstvu, zaradi česar je država po desetletjih pasivnosti postala aktivni akter na stanovanjskem trgu. V naslednjem mandatu bomo na teh temeljih gradili naprej.

Sprejeti nameravamo nove kriterije razdeljevanja JNS, ki bodo v večini namenjena mladim, mladim družinam in kadrovskim potrebam, 10 % pa socialno ogroženim. Nadaljevali bomo sistematično gradnjo JNS prek SSRS in občin v okviru že vzpostavljenega stabilnega večletnega financiranja v višini 100 milijonov evrov letno. Vzpostavili bomo jamstvene sheme za mlade pri prvem reševanju stanovanjskega vprašanja, prav tako podpiramo možen model deljene lastnine, kjer javni sklad vstopi kot solastnik, ter stanovanjske zadruge kot alternativno obliko reševanja stanovanjskega vprašanja. Pospešili smo tudi postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj z digitalizacijo in jasnimi zakonskimi roki, javni stanovanjski projekti pa bodo obravnavani prednostno.

Zavračamo logiko, da lahko trg sam reši stanovanjsko vprašanje na družbeno sprejemljiv način. Trg je v zadnjih 30 letih ustvaril le visoke dobičke za investitorje in nevzdržne stiske v družbi. Z omejevanjem kratkoročnih najemov in JNS bomo odgovorili na izziv naraščajočih najemnin in mladim omogočili, da si ustvarijo dom.

Hkrati bomo spodbujali tudi zasebno gradnjo. Le zadostno povečanje ponudbe, javne in zasebne, najemne in lastniške, bo stabiliziralo cene stanovanj in jih naredilo bolj dostopne – še zlasti za mlade in srednji sloj.

V Sloveniji je po različnih ocenah več kot 10.000 praznih stanovanj, ki služijo kot "naložbeno zlato". To je v času stanovanjske krize družbeno nesprejemljivo. Na področju stanovanjske politike predvidevamo prestrukturiranje davčnega bremena. Naš cilj sta aktivacija praznih nepremičnin in večja dostopnost stanovanj. Tako bomo dosegli, da se bo pri povečevanju ponudbe res pozidalo le toliko novih zemljišč, kolikor bo potrebno za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja ter za omogočanje prebivalcem Slovenije, da pridejo do primernih in kakovostnih bivališč.

Ukrepi na področju debirokratizacije, ki smo jim v tem mandatu namenili veliko pozornost, bodo še pospešili in pohitrili gradnjo zasebnih stanovanj. Odkar smo prevzeli vlado leta 2022, se število zgrajenih stanovanj iz leta v leto povečuje, a moramo to še povečati. To nam lahko uspe le s skupnimi napori zasebnega in javnega sektorja. Ravno slednji je bil v zadnjih desetletjih izrazito zapostavljen, zato smo se v tem mandatu prioritetno posvetili ravno temu področju.

Lastnikom praznih stanovanj, ki se zaradi tveganj obotavljajo pri oddajanju, bomo zagotovili večjo varnost. Država bo prek prenovljene javne najemne službe najela njihovo stanovanje, jamčila za redno plačilo najemnine in ustrezno vzdrževanje ter ga oddala naprej. Uvedli bomo spodbude za vključevanje presežnih stanovanj na trg ter znižali davčno stopnjo za dolgoročni najem s prijavljenimi najemniki.

Slovenska demokratska stranka

Stremimo k decentralizaciji gradnje neprofitnih stanovanj, pri čemer poudarjamo, da jih vidimo kot eno izmed prehodnih oblik do lastniškega stanovanja ali hiše, če si posameznik to želi. Stanovanjske politike namreč ne razumemo kot izbire med javnim najemom ali lastništvom, temveč kot celovit sistem. JNS imajo svojo vlogo, vendar ne morejo biti edini ali osrednji odgovor na stanovanjsko krizo. Namenjena morajo biti tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Tako bomo z ukrepi, kot so zmanjšanje birokratskih postopkov v postopku gradnje in obnove stanovanj in hiš poskrbeli, da bo gradnja hitrejša in lažja. Prenovili bomo tudi stanovanjsko jamstveno shemo za mlade, s katero bomo mladim omogočili pomoč pri nakupu oz. gradnji prve hiše ali stanovanja.

Novega davka na nepremičnine ne bomo uvedli. Naš cilj je stabilno in predvidljivo davčno okolje brez dodatnih obremenitev za ljudi in gospodarstvo. Rešitve za prazna stanovanja ne vidimo v davku na nepremičnine, ampak v znižanju davka za dolgoročni najem. Trenutna vlada je namreč davek dvignila, s tem pa se oddajanje “ni več splačalo”, v določenih primerih pa je celo spodbudila oddajanje na črno. 

Mi, socialisti

Stanovanja, ki so zgolj naložba ali AirBnB hotel, bi nacionalizirali in oddali v neprofitni najem tistim, ki svojih stanovanj nimajo. Šele, če teh ne bi bilo dovolj za rešitev stanovanjskega vprašanja vseh prebivalk in prebivalcev (pa bi jih verjetno moralo biti), bi javnofinančne in druge vire namenili za gradnjo novih JNS.

Nepremičnine moramo obdavčiti čim prej. Izhodiščni predlog, ki ga je na začetku mandata pripravilo ministrstvo za finance, torej 1,45 % od posplošene vrednosti, je lahko dobra izhodiščna vrednost, vendar bi se morala višina prilagajati glede na kategorijo in zasedenost. Prispevek bi bil torej višji, če gre za nepremičnino, v kateri lastnik ne biva, višji za nepremičnino večje vrednosti itd.

Stanovanjske krize se je treba lotiti z dveh koncev. Prvi je obnovitev javnega stanovanjskega fonda. Ta stanovanja morajo skladi pridobiti z nacionalizacijo praznih stanovanj, z gradnjo ali z odkupom, oddajati pa jih morajo neprofitno – torej po višini najemnine, s katero se lahko poravnajo stroški vzdrževanja in nič višji.

Drugo rešitev predstavljajo prazna stanovanja. Najprej je treba uvesti nepremičninski davek, pri čemer se morajo stanovanja, ki niso oddana v dolgoročni najem, dodatno obdavčiti. Nato je treba uvesti enotne smernice za določitev najemnine, določiti maksimume in stopiti na prste ljudem, ki oddajajo na črno.

Stanovanja moramo nehati obravnavati kot naložbe in sredstva za plemenitenje premoženja, ampak kot prostor za bivanje, ki mora biti na voljo vsem, ki v Sloveniji prebivajo. Razlog za nakup stanovanja ne sme biti želja po oddajanju nekomu tretjemu.Tista prazna stanovanja, ki jih ne bomo nacionalizirali, bomo na trg spravili s tako visokimi davki, da jih bodo lastniki raje prodali, kot da bi jih še naprej imeli v lasti.

Resni.ca

Država se mora kratkoročno vmešati samo toliko, da pripomore k dvigu ponudbe na trgu s takojšnjo gradnjo dodatnih stanovanjskih površin, vendar na pameten način, tako da ne posega v dobra kmetijska zemljišča in kar je najpomembnejše, s popolno eliminacijo korupcije, saj se bo le tako lahko zagotovila cena, ki bo sprejemljiva za državljane. Pravica za nakup takih stanovanjskih enot se mora vezati na državljanstvo. Prednostno je treba obravnavati reševanje prvega stanovanjskega problema. Zaradi kreditne nesposobnosti precejšnjega števila mladih družin bi jim država pomagala s svojevrstnim posojilom in odplačevanjem kupnine skozi najemnino. Takšne projekte bi lahko izvedli na način javno-zasebnega partnerstva, saj se to kaže kot dobra praksa iz tujine (predvsem v krajši časovni izvedbi).

Davek na nepremičnine je sporen. Gre za davek na nekaj, čemur se prav tako največkrat ne moremo odreči, saj gre v veliki meri za stavbe, v katerih ljudje živimo. Za vse nepremičnine, ki so bile kadarkoli zgrajene, je država že pobrala davke. Najprej davek od dohodka investitorja, potem DDV od kupcev in še vse možne davke in trošarine vmes. Že pri gradnji je tako vsak investitor prek davkov "kupil še eno" nepremičnino državi, kar pomeni, da je država že dobila svoje.

Zato lahko trdimo, da gre z davkom na nepremičnine za tiho podržavljanje našega premoženja oziroma nam država za premoženje zaračunava najemnino. Zato se zavezujemo, da nepremičninskega davka pod našo vlado zagotovo ne bo! Kakovost življenja je odvisna od principov delovanja države in njene pravičnosti. Zato trdimo, da je kakovostna država tista, ki ne samo, da ni predraga, ampak je tudi pravična.

Stanovanjske nepremičnine bodo postale cenovno dostopnejše predvsem takrat, ko bomo bistveno povečali ponudbo in hkrati zmanjšali stroške ter tveganja gradnje. Naš pristop temelji na pospešitvi postopkov umeščanja novih stanovanjskih projektov v prostor, časovno omejenih upravnih postopkih in odpravi birokratskih ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Država mora aktivirati svoja zemljišča in degradirana območja za stanovanjsko gradnjo. Gradnja dodatnih stanovanj v sodelovanju z zasebnim sektorjem in v obliki javno-zasebnih partnerstev lahko relativno hitro poveča ponudbo na trgu.

Treba je vzpostaviti pregledno evidenco praznih nepremičnin, saj država nima natančnega pregleda nad dejanskim stanjem na trgu. Lastnike praznih stanovanj želimo spodbuditi, da jih vključijo v dolgoročni najem, pri čemer bi država lahko zagotovila varne najemne sheme, ki lastnikom jamčijo redno plačilo najemnine, urejeno vzdrževanje in pravno varnost. S tem bi na trg prišla dodatna stanovanja brez dolgotrajnih postopkov gradnje.

Demokrati. Anžeta Logarja

Ljudje potrebujejo dom, ne najemnih stanovanj, zato jim moramo zagotoviti, da si bodo predvsem mladi v Sloveniji lahko privoščili lastni dom, namesto da jim ponujamo odvisnost od najema ali države. Uvedli bomo posebne kredite s subvencionirano obrestno mero za prvi nakup in s tem neposredno znižali mesečno obremenitev, da bo nakup nepremičnine dosegljiv.

Zagnali bomo projekt "Stanovanjski feniks", s katerim bomo skupaj z občinami zagotovili zemljišča za gradnjo cenovno dostopnih hiš in radikalno poenostavili in pospešili postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. S tem bomo povečali ponudbo stanovanj in znižali stroške gradnje, pri čemer bodo država in občine nase prevzele začetni strošek komunalne opremljenosti, ki ga bodo družine nato vračale postopoma, skozi daljše obdobje. S tem bomo odstranili eno največjih finančnih ovir na samem začetku.

JNS morajo biti varnostna mreža, namenjena najranljivejšim. Merila za dodelitev socialnih stanovanj bodo zato stroga in jasna: absolutno prednost bodo imele socialno ogrožene osebe in mlade družine, sistem pa bo zasnovan tako, da bo preprečeval zlorabe.

Naša zaveza je nobenega novega davka več, ne potrebujemo obdavčitve nepremičnin, bi pa uvedli davčne spodbude za najem in naložbe v cenovno dostopna stanovanja.

Med ukrepi za bolj dostopen in urejen najem pa imamo namen znižati davek na dohodek iz oddajanja v najem. Trenutna visoka obdavčitev lastnike namreč odvrača od oddajanja, zaradi česar je na trgu ogromno praznih stanovanj. Z nižjim davkom bomo spodbudili oddajanje, povečali ponudbo in posledično prispevali k umiritvi najemnin. Spremenili bomo tudi stanovanjski zakon, da bo uravnoteženo ščitil tako najemnike kot najemodajalce.

Ukrepi, ki smo jih navedli, veljajo tudi za Ljubljano. Dodatno pa je treba v Ljubljani takoj zagotoviti še tisoč novih študentskih sob, saj so študentje zaradi pomanjkanja teh v veliki meri med glavnimi najemniki v mestu. Vse to bo sprostilo trg nepremičnin in uredilo cene.