Beton je eden od najbolj pogostih in najbolj razširjenih gradbenih materialov, saj ga odlikuje več dobrih lastnosti. Material je trden, odporen na obtežitve in vodo ter trajen. Z dodatkom železa mu lastnosti še izboljšamo. Poleg tega je relativno poceni in zelo dostopen gradbeni material, ki ga je preprosto uporabljati na vseh področjih gradnje. Zato ni presenetljivo, da letna svetovna proizvodnja betona raste iz leta v leto, in to eksponentno.
V zadnjem času pa se v svetovni arhitekturi pomen betona precej spreminja. Ni več le konstrukcijski material temveč postaja del interierja in dobiva povsem novo vlogo. Postaja viden, lahko se ga dotaknemo, je oblikovni element, ki da prostoru pečat, običajno industrijskega videza.
Iz vidika gospodarnosti gradnje, tako časovno kot finančno, je uporaba betona v zasnovi interierja dobra izbira. Izvedba betonskih elementov je precej preprosta, le opaženje mora biti narejeno čim bolj natančno, da je površina čim bolj gladka. Z izdelavo posebnih opažnih elementov, v katere vlivamo beton, pa lahko ustvarimo tudi posebno reliefno strukturo površine. Beton je tudi relativno poceni gradbeni material, hkrati pa denar in čas privarčujemo pri zaključnih oblogah in njihovi izvedbi.
Vendar je pri zasnovi interierja z veliko betona treba upoštevati še en vidik. Okoljski. Beton ima namreč zelo velik negativen vpliv na okolje. Po podatkih Združenih narodov je cement, sestavni del betona, odgovoren za kar pet odstotkov vseh letnih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Pri proizvodnji cementa, brez katerega ni klasičnega betona, se sproščajo velike količine ogljikovega dioksida, natančneje, pri proizvodnji ene tone cementa, se sprosti 780 kg ogljikovega dioksida. Tu je še pesek, ki ga kopljejo za proizvodnjo betona. Po ocenah Združenih narodov, izkopljejo približno 40 milijard ton peska, veliko večino za proizvodnjo betona in cementa, ki ga prav tako delajo iz peska. Tako pesek predstavlja kar 85 odstotkov vseh iz zemlje izkopanih materialov.
Upoštevaje te podatke, je smiselno beton v interier vključiti le, če iz njega v vsakem primeru izdelamo določene konstrukcijske elemente. Če je medetažna plošča betonska, ni zadržkov, da ne bi bil strop nad denimo dnevno sobo in kuhinjo betonski. Enako velja za tla. Pri stopniščih, ograjah, podpornih stebrih, celotnih stenah, regalih, policah, podstavkih in drugi opremi pa velja razmisliti, ali jih ne bi raje izdelali iz kakšnega drugega, do okolja bolj prijaznega materiala.
Lahko pa se odločimo tudi za beton, ki ima precej manjši okoljski odtis. Na trgu je vse več izbire mešanic za pripravo betona, v katerih so namesto klasičnega cementa veziva iz drugih, bolj naravnih materialov, ali pa mešanic, pri katerih je izkopani pesek nadomeščen s peskom, narejenim iz odpadnih gradbenih materialov.