Zadnje poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank za junij letos kaže, da se prebivalci vse bolj zadolžujemo. Masa stanovanjskih posojil je v enem letu narasla za 6,5 odstotka. Stanovanjskih posojil imamo za 8,803 milijarde evrov. Samo v prvem polletju letos so banke odobrile za 988 milijonov novih stanovanjskih posojil, kar je skoraj 50 odstotkov več kot v prvem polletju lani. 

Če primerjamo letošnji junij, ko so banke odobrile za 188 milijonov novih posojil, z lanskim, pa je rast 80-odstotna. 

Le tri banke znižale fiksno obrestno mero

So razlog nižje obrestne mere? Banke v drugi polovici leta obrestnih mer za stanovanjske kredite ne znižujejo več ali pa vsaj toliko ne, kot so jih zniževale ob začetku leta. Septembrske oglaševane obrestne mere so tako pri vseh bankah enake, kot so bile avgusta. 

Glede na zadnjo primerjavo, ki smo jo izvedli aprila letos, pa lahko ugotovimo, da so od takrat fiksno obrestno mero znižale tri banke, in sicer Sparkasse, Delavska hranilnica in Intesa Sanpaolo, pribitek k spremenljivi obrestni meri euribor pa so znižali le v NLB.

Kredit cenejši tudi do 5000 evrov

Aprila so le v DBS ponujali fiksno obrestno mero pod tremi odstotki, do izteka akcije pa je bila pod tremi odstotki tudi obrestna mera v Gorenjski banki. Zdaj kredite po obrestni meri pod tremi odstotki ponujata še Delavska hranilnica in Intesa Sanpaolo, zaradi česar je 100.000 evrov vreden kredit z odplačilno dobo 20 let, pri prvi cenejši za dobra dva tisočaka, pri drugi pa za več kot pet tisoč evrov. 

Kredit je cenejši kot aprila tudi v Sparkasse, za približno 2300 evrov, vendar je oglaševana obrestna mera pri njih še vedno nad tremi odstotki. V vseh drugih bankah so pogoji financiranja kredita oziroma obrestne mere ostale vse od aprila nespremenjene. 

Padec stroškov na račun euriborja

Podobno velja za kredite s spremenljivo obrestno mero, vezano na tri- ali šestmesečni euribor. Krediti so sicer septembra cenejši, kot so bili aprila, na ne na račun znižanja pribitkov, temveč zaradi nižje vrednosti euribor. Aprila sta bili vrednosti tri- in šestmesečnega euriborja okoli 2,3 oziroma 2,4 odstotka. Pri izračunih za september, ki jih lahko naredimo na spletnih straneh bank, pa te upoštevajo vrednost šestmesečnega euribora 2,07 odstotka in trimesečnega euribora 2,05, kolikor je bila 1. septembra. 

Padec euriborja ni tako velik, kot so bili padci v začetku leta, pa vendar se to pozna pri izračunu kredita. Ti so zdaj za približno od približno 2500 do 3500 evrov cenejši, izjema so krediti v NLB, kjer so, kot rečeno znižali tudi pribitek, zato je kredit cenejši za več kot 5000 evrov. 

Ob tem je treba poudariti, da so ti izračuni le informativni, razlika v ceni kredita pa le začasna oziroma bi veljala le, če se vrednost euriborja v celotni dobi odplačevanja ne bi spremenila.  

Kam gredo euribor in obrestne mere

Kakšna bo vrednost euriborja v prihodnje, je nemogoče napovedati. Nekateri analitiki sicer pravijo, da naj bi jeseni še nekoliko padel, potem pa se ustalil in se celo nekoliko obrnil navzgor. A dejanske vrednosti bo pokazal čas. 

Dejstvo pa je, da so fiksne obrestne mere za zdaj banke stabilizirale. Po napovedih tudi ni pričakovati, da bi ECB, ki bo zasedala prihodnji teden, znižala temeljne obrestne mere, saj inflacija vztraja okoli dveh odstotkov. 

katarina.n.mal@styria-media.si