Z ministrstva za naravne vire in prostor smo prejeli povezavo na pojasnila o predlagani noveli gradbenega zakona, ki so jih objavili na svoji spletni strani. Ta so na naš naslov prišla potem, ko smo že pred več kot dvema tednoma na ministrstvo naslovili prošnjo za intervju z ministrom Jožetom Novakom. 

Intervju so zavrnili s pojasnilom, da novele gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora ne bodo komentirali, dokler ne bosta sprejeti. To je precej nenavadno, saj je pripravljavec obeh zakonov ministrstvo, zato bi bilo prav, da pojasni razloge za spremembe in predlagane rešitve.

Namesto odgovorov le sporočilo

Namesto da bi minister v intervjuju odgovoril na novinarska vprašanja in pojasnil, kaj nova gradbena zakonodaja prinaša, so se z objavo po njihovi meri izognili tudi vsem drugim podrobnim in morda tudi neprijetnim vprašanjem, pomembnim za lastnike starejših nepremičnin.

Tako so se izognili tudi vprašanjem o novi obvezni taksi za nepozidana stavbna zemljišča, ki naj bi jo po novem morale zaračunati občine, o NUSZ, ki ga občine lahko zaračunajo tudi za nepozidana stavbna zemljišča, o tem, zakaj novela gradbenega zakona za določene stavbe na eni strani prinaša legalnost po samem zakonu (domneva o gradbenem in uporabnem dovoljenju), po drugi pa mora lastnik, če želi uradno potrdilo, skozi zapleten postopek. Bistveno bolj zapleten, kot velja zdaj. Tudi odgovora na vprašanje, kako bodo rešili zadrego zaradi razveljavljenega 146. člena obstoječega zakona, nismo dobili. 

Zakon ne prinaša amnestije

Na ministrstvu v zapisu najprej poudarjajo, da ne držijo navedbe, da nova gradbena zakonodaja daje sporočilo "zgradi nelegalno in počakaj".

"Novela ne uvaja novih možnosti legalizacije, temveč ureja vprašanje pravnega statusa objektov, zgrajenih pred letom 1995, za katere država nima popolnih evidenc o izdanih dovoljenjih," pojasnjujejo.

Domneva, da ima objekt gradbeno in uporabno dovoljenje, pa nikakor ne velja niti pri objektih, zgrajenih pred letom 1995, če je bila izdana odločba gradbenega inšpektorja o odstranitvi objekta, je bil zoper objekt izdan ukrep, s katerim se je prepovedala uporaba ali obstaja pravna podlaga, da se šteje, da objekt dovoljenja nima (npr. razveljavitev gradbenega dovoljenja).

Z novelo se torej, tako na ministrstvu, zgolj rešuje vprašanja iz preteklosti in ureditev pravnega statusa, in nikakor ne spodbuja nedovoljene gradnje. "Novela GZ-1B ne prinaša amnestije za nedovoljene gradnje, temveč odpravlja vrzel v evidencah za objekte, starejše od 30 let. Nedovoljena gradnja še vedno ostaja kršitev, ki se sankcionira z rušitvijo. Zakon prinaša pravno jasnost lastnikom starejših objektov, hkrati pa zagotavlja, da se pri preverjanju vključi strokovna presoja varnosti".

Za legalizacijo objektov so še vedno nujni pogoji skladnost s predpisi, ustrezna dokumentacija in plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Zakaj letnica 1995

Leta 1995 so se pristojnosti za izdajo dovoljenj prenesle z občin na državo, zato država nima popolnih arhivov za objekte, zgrajene pred tem letom. Premik letnice je nujen, ker lastniki pogosto nimajo več dokumentacije, država pa podatkov ne more sistematično pridobiti.

Ob tem dodajajo, da "noben objekt, zgrajen pred letom 1995, brez strokovnega pregleda ne more izkazovati skladnosti z današnjimi standardi – to velja tako za stavbe brez dokumentacije kot tudi za tiste, ki imajo gradbeno ali uporabno dovoljenje in v katerih ljudje že prebivajo. Novela zato določa, da je za izdajo odločbe o domnevi obvezno predložiti dokumentacijo s strokovno izjavo, ki potrjuje dejansko stanje objekta in njegovo sposobnost za uporabo. Na ta način se tveganja celo zmanjšujejo".

Po podatkih, ki jih navajajo, v kategorijo stavb, ki potrebujejo pravno in kot pravijo strokovno presojo varnosti, spada nekaj manj kot en milijon stavb v Sloveniji. Do leta 1967 jih je bilo namreč zgrajenih 474.444 stavb, od takrat pa do leta 1995 pa še 484.104.  

katarina.n.mal@styria-media.si