Nekdanji, sicer le nekajmesečni minister za okolje in prostor v Šarčevi vladi Jure Leben, zdaj pa v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba kot državni sekretar, zadolžen za okolje, prostor in podnebje in tudi kandidat za poslanca na listi Gibanja Svoboda, ki v parlament sicer ni prišel, je na svojem Facebook profilu objavil za marsikoga sporen posnetek z zelo poenostavljenim nasvetom, zakaj vsako leto požge travno površino na svojem zemljišču.

Pravi, da verjame v naravno gnojenje, zato vsako pomlad suho travo zakuri. V več kot 10 zadnjih letih je ugotovil, da je zaradi požiga trave vsako pomlad več rožic, veliko ptičev, predvsem pa divjih jagod. Svetuje še, da se "izogibajmo nepotrebnemu obremenjevanju okolja, sledimo osnovnim naukom narave".

Na naše vprašanje, ali je takšno početje sploh dovoljeno in ali morda s tem ne krši zakonodaje, Jure Leben ni odgovoril.

Požig je prepovedan ...

Kaj pa pravijo na upravi za zaščito in reševanje in kmetijskem ministrstvu? Uprava za zaščito in reševanje pogosto spomladi opozarja na vprašanje kurjenja v naravi, svari pred možnostmi požarov, poziva k odgovornemu ravnanju in upoštevanju uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju.

Skladno z omenjeno uredbo je po navedbah uprave "požiganje trajno prepovedano povsod v naravnem okolju. V naseljih poleg požarne varnosti veljajo še predpisi o varovanju zraka in ravnanju z odpadki".

... razen v nekaterih primerih

Obstajajo pa izjeme, ko je požig dovoljen. A tudi te so zelo jasno določene v kmetijski zakonodaji. Na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da "travnikov ni dovoljeno kuriti kot edini način obdelave, kar pomeni, da jih je treba v istem letu še obdelati skladno z dobro kmetijsko prakso – pokositi kot krmo ali steljo za živali, eventualno pomulčiti".

Strokovno utemeljeno le, ko gre za zaraščena kmetijska zemljišča

Ob tem dodajajo, da je kurjenje oziroma požiganje travne ruše "strokovno utemeljeno v primerih, ko se s tem kmetijskim opravilom preprečuje zaraščanje kmetijskih površin, pri tem pa kurjenje ni edino kmetijsko opravilo za obdelavo teh travnih površin".

Redno požiganje travne ruše pa ima lahko celo nasprotni učinek. Večinoma visoke temperature, ki se razvijejo pri požigu, veliko bolje kot trava preživijo trdovratni pleveli in morebitne invazivne rastline. Hkrati se uničujejo mikroorganizmi in žuželke.

Predvsem pa požiganje pomeni tudi onesnaževanje zraka, saj pri gorenju nastajajo gost dim, ki se vali iznad kurišča. Poleg neprijetnega vonja in draženja dihal in oči pa ta s seboj nosi še številne izjemno škodljive snovi. Poveča se koncentracija PM10 delcev, dim poleg saj vsebuje še benzen, policiklične aromatske ogljikovodike, formaldehide in ogljikov monoksid. Vsi imajo zelo negativen vpliv na zdravje ljudi.

Brez dodatnih pojasnil

Ali Leben požiga travo na kmetijskem zemljišču ali kje drugje, ni znano, saj kot rečeno na naše vprašanje ni odgovoril. Zagotovo pa v videu ne pove, da je to dovoljeno le na kmetijskih zemljiščih in le v določenih primerih, niti ne omeni, kaj požig pomeni za onesnaževanje okolja, prav tako nič ne pove o tem, da je treba požig ves čas nadzorovati oziroma poskrbeti za vse varnostne ukrepe.

Kurjenje odpadkov na vrtovih ni dovoljeno

Kaj pa velja za različne naravne odpadke, ki jih je predvsem spomladi na vrtovih veliko? To so biološko razgradljivi odpadki z vrtov, kamor skladno z uredbo spadajo odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.

Tudi v tem primeru je treba ločiti, ali gre za zeleni odrez na dvoriščih ali na kmetijskih zemljiščih. Na dvoriščih je kurjenje teh odpadkov prepovedano. Odložiti jih je treba v domače kompostnike, uporabijo se lahko za polnjenje visokih gred, sploh vejevje, listje, suha trava, so zato zelo primerni, odložijo pa se lahko v namenske zabojnike oziroma odpeljejo na odpad.

Pepel kot gnojilo

Na kmetijskih zemljiščih pa je kurjenje ostankov v nekaterih primerih dovoljeno. "Kurjenje nenevarnih naravnih ostankov je dopustno samo v primeru izvajanja kmetijskih opravil, kamor spada tudi gnojenje, in ko se pepel, ki je nastal kot rezultat tega, uporabi kot gnojilo na teh kmetijskih površinah," pojasnijo na kmetijskem ministrstvu.

Med nenevarne ostanke kmetijske proizvodnje spadajo rastlinski deli, ki niso pridelek. "To so na primer ostanki posušene trave, zeleni odrez iz trajnih nasadov, cima (recimo krompirjeva) in podobno".  

Ni pa dovoljeno kuriti na primer slame in žetvenih ostankov. Prav tako po navedbah ministrstva ni dovoljeno kurjenje odpadkov iz gospodinjstva in kmetijskega gospodarstva.

"Ostanki rastlinske proizvodnje (recimo zeleni odrez), ki niso nastali na kmetijskem zemljišču (najpogosteje v urbanem okolju), tudi če so nenevarni, se obravnavajo kot odpadki, te pa je prepovedano kuriti na prostem", zaključijo.

Globe tudi do 4500 evrov

Področje ureja več različnih uredb, ki med drugim predpisujejo tudi globe za kršitve, kot je kurjenje odpadkov na prostem. Globe za fizične osebe iz uredbe o odpadkih so od 500 do 4500 evrov, globe za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in samostojne podjetnike, pa so še precej višje. Po uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju pa so globe za fizične osebe od 200 do 600 evrov.

katarina.n.mal@styria-media.si