V nadaljevanju preberite:

• Na kakšno energetsko mešanico stavi nova koalicija?
• Kaj napoveduje na področju gradbene in prostorske zakonodaje?
• Kako bo zagotovila zemljišča za gradnjo?
• Kako bo poleg nižjih davkov še povečala dostopnost stanovanj? 

V mešanici ni vetra, je pa premog

Na področju energetike si bo nova koalicija prizadevala za zagotavljanje zanesljive, neprekinjene in cenovno dostopne oskrbe z energijo ter krepitev energetske samozadostnosti Slovenije, kar je pričakovano, saj je zanesljiva oskrba z energijo osnovni pogoj za delovanje vseh segmentov družbe in gospodarstva.

Foto: Profimedia vetrnice Razvoj energetskega sistema naj bi temeljil na kombinaciji jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije ter ostalih racionalnih obnovljivih virov, pri čemer ne navajajo, kateri so racionalni viri, vsekakor pa to ni, tako piše v pogodbi, vetrna energija. O sončni energiji in nadaljnji solarizaciji Slovenije v pogodbi ni nobene navedbe.

Svoje mesto pa je v koalicijski pogodbi našel premog, saj naj bi ponovno preučili roke za uporabo premoga, ob tem pa si bodo prizadevali tudi za odpravo C02 (ETS) kuponov na ravni EU.

Foto: Epa Premog Stabilne vire energije pa naj bi zagotavljali z nadaljevanjem projekta JEK2 in malih modularnih jedrskih reaktorjev. Razvijali naj bi tudi hidroenergijo. Kje in kako, ne navajajo. Bodo pa pospešili umeščanje infrastrukturnih in energetskih projektov v prostor ter jih debirokratizirali.

Učinkovite rabe energije in s tem energetske prenove stavb in manjše rabe energije v koalicijski pogodbi ne omenjajo. V delu, namenjenem financam, pa navajajo, da bodo prenovili sistem subvencij z namenom večje učinkovitosti, zmanjšanja administrativnih bremen ter postopnega zmanjševanja oziroma odprave neučinkovitih subvencijskih ukrepov. Ni pa jasno, na katere subvencije se to nanaša.

V nedavno sprejetem intervencijskem zakonu pa so že sprejeli ukrep znižanja DDV na energente v primeru energetske krize. 

Gradnja: Hitrejši postopki in molk organa

Na področju gradnje in stanovanjske politike so ukrepi oziroma rešitve nanizani precej naključno, nekateri se tudi ponavljajo.

Začinimo z gradbeno in prostorsko zakonodajo, ki jo bodo prenovili, s čimer naj bi vzpostavili jasen, pregleden in administrativno učinkovit sistem, kar pomeni, manj predpisov in podzakonskih aktov, odpravo podvajanja postopkov, jasne roke, standardizirane postopke ter večjo predvidljivostjo za investitorje, občine in državljane.

Med drugim to pomeni tudi, da naj bi pospešili postopke umeščanja stanovanjskih projektov v prostor in poenostavili postopke pridobivanja dovoljenj. Molk organa po preteku roka pa naj bi pomenil soglasje k podani vlogi.

Foto: Profimedia Gradnja hiše Pri tem pa posebno pozornost posvetili poenostavitvi postopkov za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, pri čemer že zdaj ti postopki niso zapleteni. Uvedli naj bi tudi hitrejše postopke izdaje gradbenih dovoljenj za eno- in dvostanovanjske objekte.

Prostor: Aktivacija zemljišč in hitri postopki

Zdaj dolgotrajni postopki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) naj bi bili po novem poenostavljeni in krajši. Enako naj bi veljalo za presoje vplivov na okolje in izdajo integralnih gradbenih dovoljenj in druge postopke, pri čemer pa načrtujejo boljše usklajevanje mnenjedajalcev in pristojnih institucij na regionalni ravni.

Del prostorske politike naj bi bila tudi nova digitalna platforma za pregled postopkov prostorskega načrtovanja, s čimer naj bi povečali transparentnost in dostopnost spremljanja priprave OPN.

Sistematično naj bi tudi popisali degradirana območja in pripravili konkretne predloge za njihovo sanacijo, prenovo in ponovno uporabo v razvojne, stanovanjske, gospodarske, infrastrukturne, športne in druge javne namene.

Foto: Profimedia Gradbena dokumentacija Stanovanjsko politiko naj bi krepili tudi z zagotavljanjem zemljišč za stanovanjsko gradnjo, zlasti za mlade in mlade družine. To naj bi obsegalo določitev primernih stavbnih zemljišč po statističnih regijah, spodbujanje prenosa občinskih zemljišč, sanacijo degradiranih območij ter vzpostavitev državnega pregleda zemljišč, primernih za gradnjo.

Sodelovanje med državo in občinami naj bi bilo pri zagotavljanju zemljišč učinkovitejše, hkrati pa naj bi imele lokalne skupnosti pri določanju razvojnih in stanovanjskih prioritet večjo avtonomijo.

Stanovanja: Nižji davki in različne sheme

Del stanovanjske politike, ki naj bi ustvarila pogoje, da si posamezniki in družine zagotovijo primerno in dostopno stanovanje, je tudi povečanje učinkovitosti stanovanjskih skladov in javnih mehanizmov za gradnjo in upravljanje stanovanj, aktivacija praznih, neizkoriščenih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč.

Kako bodo aktivirali prazna stanovanja glede na to, da nepremičninskega davka ne bodo uvedli, v koalicijski pogodbi ni navedeno, navajajo pa stimulativno davčno politiko za dolgoročno oddajanje stanovanj in krepitev pravne varnosti na najemnem trgu.

Foto: Profimedia Vhod v stanovanje Nižje obdavčitve oddajanja premoženja v najem, kamor spadajo tudi stanovanjske nepremičnine, so že uvedli s sprejemom zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki pa še ne velja, njegova usoda zaradi predloga razpisa zakonodajnega referenduma pa še ni znana. Tudi to ni nov ukrep, kaj o potencialno nižjih najemninah pravijo lastniki stanovanj in najemniki in ali cene najemnin padejo zaradi nižjih davkov, pa je znano.

Dostopnost do prvega stanovanja za mlade in mlade družine pa naj bi dodatno povečali z jamstvenimi in subvencioniranimi kreditnimi shemami, najemom z odkupom, tipsko gradnjo, stanovanjskimi conami, aktivacijo praznih stanovanj, javno-zasebnim sodelovanjem ter partnerstvom države in občin.

To so znani in že preizkušeni ukrepi, ki pa v preteklosti v praksi niso zaživeli. Zadnja jamstvena shema, ki jo je tik pred odhodom leta 2022 sprejela 3. vlada Janeza Janše, je bila strel v prazno.

Prav tako podatki ljubljanskega stanovanjskega sklada, ki je največji občinski sklad v državi, kažejo, da iskalci stanovanj ne sprejemajo niti javno-zasebnega partnerstva niti najema z možnostjo odkupa.

Hkrati naj bi učinkovito sankcionirali oddaje na črno ter zagotovili varstvo pravic lastnikov, vključno z možnostjo izpraznitve stanovanja v primeru kršitve najemne pogodbe v roku največ dveh mesecev. O pravicah najemnikov ne govorijo.

katarina.n.mal@styria-media.si