S stanovanjskimi težavami se srečujejo praktično v vseh državah EU, dostopnost stanovanj se zaradi nenehno rastočih cen in najemnin poslabšuje, kljub temu pa med državami obstajajo precejšnje razlike, izhaja iz zadnjega poročila evropskega statističnega urada.
V zadnjem poročilu za leto 2024 so primerjali podatke o rasti cen in najemnin, stroških, ki jih evropska gospodinjstva namenjajo za stanovanje, energetski revščini, načinu bivanja, velikosti stanovanj. Prvič pa so primerjali tudi stopnjo diskriminacije, ki jo v posameznih državah doživljajo iskalci stanovanj.
V nadaljevanju povzemamo glavne ugotovitve in primerjamo razmere v Sloveniji z drugimi državami. Na splošno lahko zapišemo, da se Slovenija v večini primerjavi uvršča nekje na sredino oziroma malo nad ali pod povprečje, v nekaterih kategorijah pa precej izstopa, nenujno pozitivno.
Rast cen in najemnin: Pri vrhu
Od izhodiščnega leta 2015 do lani so cene stanovanj v EU zrasle za 53 odstotkov, v Sloveniji pa bistveno bolj, rast je bila 100-odstotna, cene so se v zadnjih 10 letih podvojile. Čeprav velika, pa rast v Sloveniji ni bila najvišja, pristala je na 8. mestu med evropsko sedemindvajseterico. Še bolj so cene poskočile na Madžarskem, za 210 odstotkov, v Litvi za 135 in na Portugalskem za 124 odstotkov.
Na drugi strani pa se cene praktično niso spremenile na Finskem, v Italiji in na Cipru pa so v 10 letih zabeležili 10-odstotno rast.
Ko gre za najemnine, pa smo v Sloveniji še na slabšem, 70-odstotna rast najemnin od leta 20215 nas namreč uvršča na 3. mesto, takoj za Madžarsko (87 %) in Litvo, kjer je bila ta 74-odstotna.
Povprečna rast najemnin v EU je bila v tem obdobju 17-odstotna, rast pod tremi odstotki pa so beležili v Grčiji, in nekaj pod 10 odstotki v Franciji in Italiji.
Diskriminacija: Na vrhu
Slovenija se na nezavidljivo drugo mesto uvršča tudi na področju diskriminacije, nekaj manj kot devetodstotni je delež tistih, ki so se pri iskanju stanovanja soočili z diskriminacijo, pri čemer je delež tisti, ki tvegajo revščino, bistveno večji kot pri tistih, ki se z revščino ne soočajo. Pred nami je le Španija, kjer je teh še za spoznanje več.
Diskriminacije pa praktično ne zaznavajo v Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem in v Italiji.
Stroški: Pod povprečjem
Če smo po rasti cen stanovanj in najemnin v zgornji tretjini oziroma tik pod vrhom, pa smo pri deležu stroškov za stanovanje, vključno z ogrevanjem in vodo in elektriko, v spodnji tretjini držav. Ti stroški v Sloveniji v povprečju dosegajo nekaj manj kot 78 odstotkov povprečja, kar nas uvršča na 19. mesto.
Najnižji so v Bolgariji, kjer dosežejo le 38 odstotkov povprečja, na Hrvaškem, 44 odstotkov povprečja in na Poljskem, kjer dosegajo 49 odstotkov povprečja. Na vrhu lestvice pa so stroški na Irskem, kjer so 87 odstotkov nad povprečjem, sledita pa Danska z dobrimi 85 in Luksemburg z 78 odstotki nad povprečjem EU.
Preobremenjenost s stroški: Na dnu
Tudi če stroške pogledamo skozi prizmo stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški, ta prikazuje delež prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu, kjer skupni stanovanjski stroški predstavljajo več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka, se Slovenija uvršča pri dnu lestvice. V slovenskih mestih se s preobremenjenostjo srečuje 4,6 odstotka prebivalcev, na podeželju pa le trije odstotki.
V mestih imajo manjši delež prebivalstva, ki se srečuje s preobremenjenostjo, le na Cipru, Hrvaškem, Litvi in Romuniji, na podeželju je delež tega prebivalstva manjši kot v Sloveniji le na Malti in na Cipru. V Avstriji pa je enak kot pri nas.
Največ prebivalstva s prevelikimi stroški imajo v Grčiji, skoraj 30 odstotkov, v danskih mestih pa je takšnih skoraj 23 odstotkov.
Zamude s plačili: Tik pod povprečjem
Obremenitev s stroški lahko pogledamo še skozi en vidik, to je, kolikšen delež prebivalstva se srečuje z zamudami pri plačilu kreditov in položnic. V tem pogledu je Slovenija skupaj z Avstrijo na 16. mestu. V obeh 7,5 odstotka prebivalcev zamuja s plačili. Povprečje v EU je 9,2 odstotka. Daleč največ težav imajo v Grčiji, ker s plačili zamuja skoraj 43 odstotkov prebivalcev, sledi Bolgarija z nekaj manj kot 19 odstotki.
Najmanj težav s plačili obveznosti imajo na Češkem, Nizozemskem, Poljskem in v Litvi, kjer se z zamudami srečuje od 3,4 do pet odstotkov prebivalcev.
Hladno stanovanje: Pri dnu
Slovenija pozitivno izstopa še po enem podatku, namreč le 3,3 odstotka prebivalcev ne more zadostno ogreti svojega doma, kar nas skupaj s Finsko, kjer je ta odstotek še manjši, 2,7 odstotka, uvršča prav na dno lestvice.
Lastništvo stanovanj: V zgornji polovici
Del poročila se nanaša na način in kakovost bivanja. Poglejmo najprej delež lastniških stanovanj. V Sloveniji skoraj tri četrtine prebivalcev živi v lastniških stanovanjih, kar nas uvršča na 11. mesto. Največ prebivalcev v lastniških stanovanjih živi v Romuniji, kar 94 odstotkov, sledita Slovaška s 93 in Madžarska s skoraj 92 odstotki, tudi na Hrvaškem je delež večji od 90 odstotkov.
Najmanj prebivalcev v lastniških stanovanjih živi v Nemčiji, le dobrih 47 odstotkov. S tem je Nemčija tudi edina država v EU, kjer je delež lastniških stanovanj nižji od deleža najemniških. V Avstriji v lastniških stanovanjih živi 54 odstotkov prebivalcev, sledita pa Danska in Francija s po 61 odstotki. Povprečje v EU je dobrih 68 odstotkov.
Bivanje v hišah: V prvi tretjini
Dobra polovica (51,4 %) prebivalcev EU živi v hišah. Slovenija je v tem pogledu precej nad povprečjem, saj v hišah živi 71 odstotkov prebivalcev, kar nas uvršča na 7. mesto. Še več prebivalcev živi v hišah na Irskem, kar 90 odstotkov, sledita pa Nizozemska in Belgija s po približno 77 odstotki. Pred Slovenijo so še Hrvaška, Ciper in Madžarska s 74 do 76 odstotki.
Velikost stanovanj: Tik pod povprečjem
Nekoliko slabše pa se Slovenija odreže, ko gre za število sob na prebivalca, ki pri nas znaša 1,6 sobe, kar pomeni, da za spoznanje zaostajajo za povprečjem EU, ki je 1,7 sobe, kar nas uvršča v spodnjo polovico (18. mesto)po razpoložljivosti sob na prebivalca. Na Malti prebivalcu pripada 2,2 sobe, v državah Beneluksa pa 2,1 sobe. Po dve sobi na prebivalca imajo tudi na Irskem, Finskem in Cipru.
Najmanjša je razpoložljivost sob na osebo na Slovaškem in v Romuniji, le 1,1 sobe, sledita Poljska in Latvija s po 1,2 sobe ter Hrvaška in Grčija s po 1,3 sobe na osebo.
Velikost gospodinjstev: Tik nad povprečjem
Ko gre za velikost gospodinjstev, kjer je EU povprečje 2,3 osebe, se Slovenija z 2,4 osebe na gospodinjstvo uvršča v zgornjo polovico držav članic. Enako velika gospodinjstva so še na Portugalskem, Malti in Grčiji. Največja so na Slovaškem, kjer v gospodinjstvu živi v povprečju 3,1 osebe, na Poljskem (2,9), hrvaškem in Irskem, v obeh po 2,7 osebe.
Najmanjša pa so gospodinjstva na Finskem in Litvi, le 1,9 osebe ter v Nemčiji na Danskem in Švedskem, po dve osebi v povprečju živita v gospodinjstvu.
Pretesno stanovanje: Pod povprečjem
Kakovost bivanja so primerjali še po enem vidiku, to je prenaseljenost stanovanj na eni oziroma praznost stanovanj na drugi strani. Približno 17 odstotkov prebivalcev EU biva v prenaseljenih oziroma v pretesnih stanovanjih. V Sloveniji je takšnih slabih 11 odstotkov, kar nas uvršča na 17. mesto.
V stanovanjih se stiska največji delež prebivalcev Romunije, skoraj 41 odstotkov, v Latviji je odstotek le za spoznanje manjši. Več kot tretjina prebivalcev v pretesnih stanovanjih živi še na Poljskem in v Bolgariji.
Če pogledamo na rep lestvice, pa v pretesnih stanovanjih biva le dobra dva odstotka prebivalcev Cipra, dobre štiri odstotke prebivalcev Malte in Nizozemske ter pet odstotkov prebivalcev Irske.
Preveliko stanovanje: Nad povprečjem
Tretjina prebivalcev EU pa živi v prevelikih stanovanjih, kar pomeni, da so ocenjena kot prevelika glede na potrebe gospodinjstva. Med razlogi, ki jih navajajo v poročilu, navajajo, da so starejši posamezniki ali pari ostali sami, potem ko so se njihovi otroci odselili.
V Sloveniji v prevelikih stanovanjih ali hišah živi dobrih 35 odstotkov prebivalcev, torej nekaj več, kot je povprečje EU, kar nas uvršča na 15. mesto. Na Cipri je takšnih kar 70 odstotkov, približno 65 odstotkov pa jih je na Irskem in Malti. Tudi na Nizozemskem je odstotek precej visok, skoraj 59.
Dobra desetina ali manj kot desetina prebivalcev pa v prevelikih stanovanjih živi v Grčiji, Latviji in Romuniji.
Če pa cel balkan v Ljubljani pere denar preko nepremičnin.
Glavno, da je uradna inflacija v območju evra le 2,2 odstotka, a ne Bruselj!?
Vse z namenom, da se Slovenci izselijo drugam, šiptarji in drugi balkanci pa se naselijo. Greznica od Slovenije. Za vse …