Včeraj je komisar za energijo Dan Jørgensen v Bruslju na kratko predstavil novi sveženj za omrežja (Grids Package). O izjemnem pomenu svežnja so 13 novinarjem iz 13 držav članic, ki nas je v dneh pred tem gostil Bruselj, pripovedovali praktično na vsakem koraku, na direktoratu za energijo Evropske komisije, v evropskem parlamentu in v svetu Evrope.

Pretočnost energije in nižje cene

Sveženj naj bi po besedah uradnikov gospodarstvu, industriji in prebivalcem EU prinesel nižje cene energije, varno in zanesljivo oskrbo ter energetsko neodvisnost, potem ko se Evropa odmika od ruskih energentov. Njegovo izvajanje naj bi končno zagotovilo tudi pravo energetsko unijo.

V dokumentu so podlage za posodobljeno, razširjeno in povezano elektroenergetsko omrežje, odpravo ozkih grl in s tem učinkovitejše pretakanje obnovljive energije med državami članicami EU. S povečanjem povezanosti med državami članicami naj bi se okrepila sposobnost sistema za obvladovanje šokov, stabilizacijo cen, zagotavljanje varnosti oskrbe in spodbujanje solidarnosti, zlasti med krizami.

Centralizacija naložb 

Sveženj je tudi podlaga za učinkovito načrtovanje omrežij, pospešitev postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj, za pravičnejšo razdelitev stroškov pri čezmejnih projektih.

Na prvi pogled se zdi, da sveženj res prinaša več pozitivnih rešitev in koristi, a pogledati je treba tudi nekatere podrobnosti. Ni nujno, da bo enako koristil prav vsem državam članicam. Sporno je lahko že dejstvo, da želi EU prek priporočil in določil iz dokumenta načrtovanje in izvedbo elektroenergetskega omrežja centralizirati.

Če je bilo do zdaj načrtovanje, posodabljanje in gradnja omrežji v pristojnosti držav članic, naj bi po novem nad vsem bdel Bruselj. To pomeni, da bo lahko določal, kje in kdaj je treba omrežje posodobiti, graditi novo, kje so čezmejni prenosi nezadostni, ali je treba zgraditi nove in državo članico bo k temu tudi lahko pozval.

Komisija bo imela možnost države članice pozvati k izvedbi načrtov, ki so pomembni za Evropo in energetsko unijo, pa čeprav morda niso najbolj pomembni za posamezno državo ali pa celo morda niso v njenem interesu. Naložbe držav bodo morale slediti ciljem EU oziroma potrebam energetske unije.

Uradniki sicer na pomisleke odgovarjajo, da se nič ne bo zgodilo brez dogovorov z vpletenimi državami članicami, da ne jemljejo vloge in pomena nacionalnih operaterjev.

Prerazporejanje prihodkov

Sveženj prinaša tudi možnost prerazporejanja sredstev glede na to, kje na omrežju so ukrepi najbolj potrebni. Konkretno 19. člen dokumenta predvideva, da naj bi država, ki s čezmejnimi prenosi ustvarja prihodke, četrtino teh poslala v Bruselj, ta pa jih bo preusmeril tja, kjer so naložbe v čezmejne prenose nujne. V komisiji namreč poudarjajo, da EU še ni dosegla zadostne stopnje čezmejnih povezav, kar je nujno za vzpostavitev prave energetske unije, saj več članic ni na poti, da bi do leta 2030 dosegle cilj 15-odstotne povezljivosti.

Za Slovenijo to zagotovo ni dobra novica. Znano je, da je Slovenija čezmejno izjemno dobro povezana, prvič zaradi svoje dobre geostrateške lege, in drugič, ker Eles premišljeno gradi in izkorišča te čezmejne povezave. Prihodki iz tega naslova so precejšnji, predvsem pa omogočajo, da so zato omrežnine, ki jih plačujejo vse skupine odjemalcev, nižje. Zaradi teh prihodkov je Agencija za energijo lahko tudi v zimski sezoni znižala tarifo v prvem časovnem bloku.

Če bomo po novem morali četrtino prihodkov poslati v Bruselj, bomo ta izpad odjemalci verjetno plačali z višjo omrežnino.

Približevanje cen 

Napoved, da se bodo zaradi vlaganj v omrežja in vlaganj v čezmejne povezave znižale cene električne energije, je z vidika konkurenčnosti gospodarstva in industrije zagotovo pomembno, saj zdaj evropska industrija plačuje bistveno višjo ceno elektrike kot v ZDA in na Kitajskem.

A razlike v cenah so tudi znotraj EU. Negospodinjski odjemalci na Irskem na primer za kilovatno uro plačajo 0,2726 evra, na Finskem pa le 0,0804 evra/kWh. Še večje so razlike pri gospodinjskem odjemu. Medtem ko nemška gospodinjstva plačajo 0,3835 evra/kWh, madžarska plačajo le 0,1040 evra/kWh.

Ključni razlog za to razhajanje pa je po navedbah iz Bruslja nezadostna raven naložb in integracije evropske infrastrukture.

Če zniževanje cen pomeni tudi bolj pravično delitev stroškov in bolj podobne cene, nad tem v državah, kjer so cene zdaj nizke, zagotovo ne bodo navdušeni, saj to zanje pomeni, da se jim bodo cene zaradi manjšanja razlik povišale. Nasprotno pa to lahko pozdravijo v državah z zdaj visokimi cenami.

Krajšanje postopkov na račun narave

Pozdravimo lahko določila iz svežnja, da se bodo morali postopki za pridobivanje dovoljenj tako za posodabljanja kot za gradnjo novega omrežja in tudi za uvajanje projektov OVE skrajšati. Vzpostavlja se namreč okvir EU za poenostavitev in pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj za vso omrežno infrastrukturo, projekte obnovljivih virov, skladiščenja in polnilne postaje.

A kaj lahko se zgodi, da bo to šlo tudi na račun narave. Infrastruktura in projekti OVE bodo lahko opredeljeni kot projekti prevladujočega javnega interesa, kar pomeni, da okolje in narava lahko potegneta kratko. Dokazati bo treba, da so okoljski vplivi projekta nepopravljivi, sicer bo projekt dobil prednost pred naravo.

Vendar pa bo treba pri tem poskrbeti za lokalno skupnost oziroma za lokalno prebivalstvo. Projekti morajo zanje predstavljati konkretne koristi, ko so na primer delitev prihodkov, lastništvo, nižje cene.

Petkrat več financ 

Ker se infrastruktura omrežja večinoma financira prek tarif, to v kratkem obdobju predstavlja izziv za potrošnike, ki morajo kriti del stroškov.

Komisija ocenjuje, da bo do leta 2040 za električna omrežja EU zagotoviti 1,2 bilijona evrov, vključno s 730 milijardami evrov samo za distribucijska omrežja in 240 milijardami evrov za vodikova omrežja.

Skupno načrtovanje omrežij in povezljivosti bo podprto z izdatnimi finančnimi sredstvi. Kot del večletnega finančnega okvira 2028–2034 je komisija predlagala petkratno povečanje proračuna CEF Energy, in sicer s 5,84 milijarde na 29,91 milijarde evrov. Javna sredstva pa bodo dopolnjena z ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb v prihajajoči strategiji naložb v čisto energijo.

Pomembno vlogo pri financiranju bo imela tudi Evropska investicijska banka (EIB), ki je že uvedla garancije v višini 1,5 milijarde evrov za povečanje proizvodnih zmogljivosti EU za komponente omrežij.

Sveženj zakonodaje bo zdaj poslani evropskemu parlamentu in svetu po običajnem zakonodajnem postopku. V teh postopkih pa se lahko še marsikaj spremeni, vprašanje je tudi, kdaj bodo postopki zaključeni, sveženj pa sprejet.