V nadaljevanju preberite: 

• Ali drva še vedno ostajajo najcenejši energent za ogrevanje?
• Kaj se je zgodilo s cenami peletov?
• Kdo se ogreva najdražje in kdo najceneje?
• Kako na strošek ogrevanja vpliva energijska učinkovitost hiše? 

Do nove ogrevalne sezone nas ločita še približno dva meseca, a večina gospodinjstev, ki mora kurivo kupiti na zalogo, o tem razmišlja že pred poletjem, najkasneje pa prav zdaj. Dejstvo je, da bolj, kot se kurilna sezona približuje, višje so cene drv in peletov, običajno je dražje tudi kurilno olje, pa čeprav njegovo ceno skozi trošarine nekoliko in omejitev marže nekoliko uravnava vlada. Ob tem spomnimo, da je vlada med prvimi ukrepi sprejela prav ukrep povišanja najvišjih dovoljenih marž za naftne trgovce. Pri kurilnem olju se je ta povišala najbolj, iz prejšnjih osem centov na zdajšnjih 11,5 centa na liter.

Cene zemeljskega plina in električne energije se oblikujejo na borzah, maloprodajne cene pa so odvisne od poslovnih odločitev dobaviteljev, predvsem od njihove spretnosti zakupa.

Trenutne cene posameznih energentov

Preverili so trenutne cene v slovenskih gospodinjstvih še vedno najpogosteje uporabljenih energentov in izračunali ceno koristne toplote posameznega energenta. Ta je odvisna od kurilne vrednosti in učinkovitosti kurilne naprave.

Ceno zemeljskega plina in električne energije smo izračunali in primerjave, ki je dostopna v primerjalniku cen z vsemi dajatvami na spletni strani Agencije za energijo. Pri kurilnem olju smo izračunali srednjo ceno, upoštevajoč cenike treh večjih dobaviteljev. Enako smo izračunali ceno za pelete kakovostnega razreda A1. Za izračun cene prostorninskega metra drv smo pregledali več ponudbe, na eni strani zasebno ponudbo, ki pa je lokalno omejena, na drugi pa ponudbo večjih trgovcev, pri čemer nas je zanimala cena suhih bukovih drv.

Glede na ceno koristne toplote, ki jo izračunamo tako, da najprej ceno energenta na enoto delimo z njegovo kurilno vrednostjo v kWh na enoto. Tako dobimo ceno končne energije na kWh, s čimer vse energente primerjamo na istem imenovalcu, kilovatnih urah. To potem delimo z izkoristkom, s katerim deluje kurilna naprava, rezultat pa je cena koristne toplote na kWh.

Še vedno najcenejša drva, najdražja pa elektrika

Razmerja med posameznimi najbolj razširjenimi energenti se tudi letos niso spremenila. Najdražja še vedno ostaja električna energija, če jo uporabljamo za delovanje ogrevalnih naprav, kot so električni radiatorji, IR-paneli, električne peči. Najcenejša so še vedno drva, pa četudi jih gospodinjstvo kuri v neučinkoviti peči s slabim, zgolj 65-odstotnim izkoristkom.

Sledi ogrevanje s toplotno črpalko, cena katerega pa je seveda zelo odvisna od njene učinkovitosti, ta pa je odvisna od energijskih potreb hiše, torej od toplotne izolacije in kakovosti oken. Bolj, ko je hiša toplotno izolirana, manjše so potrebe po toploti, bolj učinkovita je toplotna črpalka.

Foto: Profimedia drva Ogrevanje s toplotno črpalko je v nekaterih primerih lahko tudi cenejše od ogrevanja z drvmi. Če ta kupimo pri trgovcu, kjer lahko zanje odštejemo tudi 120 evrov na prostorninski meter,  uporabljamo pa zastarel kotel s 65-odstotno učinkovitostjo, bo ogrevanje dražje kot s toplotno črpalko, temveč se po ceni približa ogrevanju s peleti, ki tako kot običajno zasedajo tretje mesto.

Na lestvici energentov od najdražjega do najcenejšega pa se je letos kljub vsemu nekaj spremenilo. Ogrevanje s peleti je postalo dražje od ogrevanja z zemeljskim plinom. Ta se je v obdobju od oktobra lani, ko smo delali zadnjo primerjavo, celo nekoliko pocenil, edini med vsem primerjanimi energenti.

Cena peletov v nebo

Peleti pa so se v primerjavi z oktobrom lani precej oziroma najbolj podražili, v povprečju za 36 odstotkov, če letošnje cene primerjamo s cenami lani poleti, pa je podražitev še večja. Lani julija je bilo za tono peletov treba v povprečju odšteti od 320 do 380 evrov. Zdaj se cene za tono začnejo pri 440 evrih in sežejo krepko čez 500 evrov.

Foto: Profimedia Peleti Ogrevanje z neposredno z elektriko je v primerjavi z lanskim oktobrom dražje za približno sedem odstotkov, za približno pet odstotkov je v povprečju dražje ogrevanje z drvmi, za nekaj odstotkov pa tudi ogrevanje s toplotno črpalko. Za približno 23 odstotkov pa je v tem trenutku dražje ogrevanje s kurilnim oljem. V energijsko zelo potratni hiši to lahko predstavlja 700 evrov večji sezonski strošek, lahko pa tudi več. Za približno toliko je večji strošek, če energijsko potratno hišo ogrevamo s peleti.

V sodobnih hišah podražitev energentov skoraj ne občutijo

Izračunali smo tudi, kako cene posameznih energentov vplivajo na strošek ogrevanja v treh različno energijsko (ne)učinkovitih hišah z ogrevalno površino 150 kvadratnih metrov. V sodobnih skorajničenergijskih hišah (sNES), kakršne morajo biti vse novogradnje, se stroški za ogrevanje gibljejo od manj kot 200 pa do skoraj 800 evrov na kurilno sezono. Ob tem smo predpostavili, da takšna hiša potrebuje 25 kWh toplote na kvadratni meter na leto, torej skupaj 3750 kWh.  Pri izračunu, koliko stane ogrevanje takšne hiše s toplotno črpalko zrak/voda, smo upoštevali, da je letna učinkovitost SCOP 4. Izračun pa pokaže, da je v takšni hiši ogrevanje z učinkovito toplotno črpalko cenejše od ogrevanja z drvmi. V primerjavi z lanskimi izračuni se gospodinjstva letos ne glede na energent, ki ga uporabljajo, ne bodo ogrevala bistveno dražje kot lani. Raba energije za ogrevanje je tako nizka, da tudi podražitve energentov ne vplivajo bistveno na končni strošek ogrevanja. Najvišji skok, približno 100 evrov v kurilni sezoni, bodo občutila gospodinjstva, ki energijsko varčne hiše ogrevajo s peleti.

Foto: Profimedia Toplotna izolacija, steklena volna Dodajmo, da izračuna za strošek ogrevanja s kotlom na drva, ki ima zgolj 65-odstotni izkoristek sploh nismo izračunali, saj v sodobnih hišah takšnih zastarelih kotlov ne najdemo. Strošek ogrevanja neposredno z električno energijo pa smo izračunali zgolj informativno, saj v sodobnih hišah to od letos ni več dovoljeno. Enako velja tudi za oljne kotle in kotle na zemeljski plin, ki jih v novogradnje in hiše, ki se jih rekonstruira na podlagi gradbenega dovoljenja, ni več dovoljeno vgrajevati. Še vedno pa se lahko vgradijo, če gre za zamenjavo obstoječega kotla.

V potratnih hišah ogrevanje dražje za 700 evrov in več

Bistveno višji kot v sNES, so stroški ogrevanja v povprečno izolirani hiši, kar pomeni, da je na fasadi in strehi le nekaj centimetrov toplotne izolacije, okna pa starejša dvoslojna. V tem primeru smo upoštevali, da je za ogrevanje hiše treba dovesti 15.000 kWh toplote. Razlika med ogrevanjem neposredno z električno energijo in ogrevanjem na drva je v takšni hiši skoraj 2400 evrov na leto, če upoštevamo, da ima kotel na drva 90-odstotni izkoristek. Če ogrevanje na drva ali ogrevanje s toplotno črpalko primerjamo s stroški ogrevanja na kurilno olje, je razlika skoraj 1800 evrov. 

Največje stroške ogrevanja plačujejo gospodinjstva v neizoliranih hišah, kje lahko potreba po toploti naraste čez 20.000 kilovatnih ur na leto. V izračunu smo upoštevali 22.000 kWh, zato se stroški začnejo pri skoraj 1150 evrih, kolikor stane ogrevanje z drvmi.