Ko govorimo o zimskih solatah, imamo v mislih sorte, ki prezimijo. To pomeni, da jih sejemo jeseni, pobiramo pa zgodaj pomladi. Med krhkolistnimi solatami so prezimne sorte posavka, bistra, pariška in vegorka, prezimni mehkolistni sorti pa zimska rjavka in nansen.
Seme ali sadike
Zimske solate lahko sejemo, lahko pa kupimo sadike. Strokovnjaki svetujejo, da se raje odločimo za seme in setev, saj solata ne sme prehitro zrasti, če želimo, da bomo spomladi pobirali glave, kar je namen.
To bomo najlažje dosegli, če se do zime iz semena razvijejo rastline, ki imajo le od štiri do šest listov. Takšne bodo najlažje prezimile. Če bodo manjše, jih mraz lahko uniči, če bodo večje, pa jih lahko poškoduje sneg.
Da bi ujeli pravi cikel rasti, zimske solate začnemo sejati nekje sredi septembra in vse do sredine oktobra. Najbolje večkrat po malem, na primer z razmikom dveh tednov. Najprej sejemo krhkolistne, nekoliko kasneje pa mehkolistne sorte.
Setev in nega
Pred setvijo ne gnojimo, saj zadostuje gnojenje rastlinam, ki so na gredi rastle pred solato. Nekaj domačega komposta jim lahko dodamo spomladi.
Solate praviloma ne pokrivamo, saj se pod kopreno zadržuje vlaga, ki pa solatnim listom škod, razvije se lahko solatna plesen. Posevke pokrijemo le, če so že zgodaj jeseni, dokler so rastlinice zelo majhne, napovedane izjemno nizke temperature.
Ob prvi otoplitvi spomladi vrste okopljemo, rastline pa razredčimo, da bodo tiste, ki ostanejo, imele dovolj prostora za oblikovanje glav. Del izpuljenih solat lahko razsadimo, druge pa pojemo.
Kaj še sejemo septembra
Septembra je še vedno čas, da sejemo špinačo, redkvico, kolerabico, predvsem pa motovilec. Priskrbimo pa si že zalogo čebulčka za zgodnjo spomladansko čebulo in zimski česen. A ju ne sadimo septembra, temveč počakamo, da temperature zraka in zemlje še padejo.
@soljatar bi lahko tudi kaj prispeval k oglasu..😑