Kolikšen del zasebnega najemnega trga v Sloveniji je dejansko zajet v uradnih evidencah in kako se evidentirane najemnine razlikujejo od tistih, ki jih lastniki oglašujejo? Analiza Urbanističnega inštituta Republike Slovenije (UIRS) je razkrila precejšnje razlike, pa tudi številne napake pri vnosu podatkov. Med drugim so našli ceno najema 62 kvadratnih metrov velikega stanovanja za več kot 97 milijonov evrov.
Raziskovalca UIRS dr. Boštjan Kerbler in Oto Kern sta na 37. posvetu Poslovanja z nepremičninami predstavila analizo zasebnega najemnega trga v Sloveniji. Z raziskavo so začeli oktobra 2024, pri čemer vsakodnevno spremljajo oglase za oddajo nepremičnin, hkrati pa jih primerjajo s podatki iz evidence trga nepremičnin (ETN).
Spremljali so deset občin: Ljubljano, Maribor, Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Velenje, Novo Gorico, Mursko Soboto in Slovenj Gradec. Obenem so obravnavali 36.027 najemnih poslov iz evidence trga nepremičnin, od katerih jih je bilo v analizo vključenih 17.371.
Dve tretjini oglasov v Ljubljani
Zasebni najemni trg je izrazito skoncentriran v prestolnici. Od skoraj 15.000 ustreznih oglasov jih je bilo namreč kar 9953 v Ljubljani, kar predstavlja približno dve tretjini vseh oglasov. Sledil je Maribor s 13 odstotki, na tretjem mestu pa je bil Koper s 5,5 odstotka.
V nekaterih manjših občinah, med njimi Slovenj Gradcu, Murski Soboti in Novi Gorici, pa tudi Velenju in Novem mestu, v celotnem proučevanem obdobju niso zabeležili niti 500 oglasov.
Najpogosteje so se oddajala dvosobna stanovanja, ki so predstavljala 23,8 odstotka vseh oglaševanih stanovanj. Sledile so garsonjere in trisobna stanovanja. Najmanj je bilo oglasov za zelo velika stanovanja, torej stanovanja s štirimi in pol, petimi ali več sobami, ter za hiše in postelje.
stanovanjski blok, stanovanja
Najemnine najvišje v Ljubljani, najnižje v Murski Soboti
Oglaševane najemnine so bile v proučevanem obdobju najvišje v Ljubljani, z izjemo dveh mesecev, ko je nekoliko višjo vrednost dosegel Koper. V prestolnici so se srednje vrednosti oglaševanih najemnin gibale med 17,05 in 18,33 evra na kvadratni meter.
Najnižje so bile v Murski Soboti, kjer so znašale med 6,67 in 9,65 evra na kvadratni meter.
Raziskava je pokazala tudi, da manjša stanovanja praviloma dosegajo višje najemnine na kvadratni meter. V Ljubljani je mediana oglaševane najemnine za sobo znašala 24,21 evra na kvadratni meter, za garsonjero nekaj več kot 22 evrov, za dvosobno stanovanje 17,78 evra, za stanovanja s petimi ali več sobami pa 13,88 evra.
Ob koncu proučevanega obdobja so bile oglaševane najemnine višje kot na začetku v devetih od desetih obravnavanih občin. Največje povečanje so zaznali v Velenju, in sicer za več kot 20 odstotkov. Vendar raziskovalci opozarjajo, da so podatki za manjše občine zaradi majhnega števila oglasov manj zanesljivi.
Koliko najemnih poslov sploh pride v uradno evidenco?
Ena od osrednjih nalog raziskave je bila ugotoviti, koliko najemnih poslov je dejansko zabeleženih v evidenci trga nepremičnin. V njej je bilo evidentiranih približno 16 odstotkov več ustreznih najemnih poslov, kot je bilo ustreznih oglasov. Toda pri tem je treba upoštevati pomembno posebnost.
Kar 5694 poslov je imelo datum sklenitve 1. januar 2025. To predstavlja 36,9 odstotka vseh ustreznih poslov v letu 2025. Raziskovalci predvidevajo, da gre predvsem za že obstoječe najemne pogodbe, ki so jih najemodajalci podaljšali s sklenitvijo nove pogodbe, ne pa z aneksom. Zato podatkov ni mogoče razlagati kot število na novo sklenjenih najemnih poslov.
Ob tem poudarjajo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, kolikšen delež najemnih poslov v evidenci sploh ni zabeležen, saj ne morejo razlikovati med novimi in že obstoječimi najemnimi razmerji.
Stanovanje za 97 milijonov evrov in druge napake
Pri pregledu evidence trga nepremičnin so raziskovalci naleteli tudi na številne napake pri vnosu podatkov.
Med evidentiranimi najemnimi posli so našli najem 42 kvadratnih metrov velikega stanovanja za en evro. Še bolj izstopa primer 62 kvadratnih metrov velikega stanovanja, za katero je bila v evidenci navedena najemnina v višini več kot 97 milijonov evrov. "To zelo očitno je napaka pri vnosu in niti ne verjamem, da je namerna," je pojasnil Kern.
Napake so zaznali tudi pri navedbah površin. V evidenci je bilo denimo zabeleženo stanovanje v Ljubljani, veliko 13.630 kvadratnih metrov. Takšnih vnosov s površino nad 1000 kvadratnih metrov je bilo več, je opozoril Kern.
Raziskovalci so poleg tega zaznali 1316 domnevno podvojenih najemnih poslov v letu 2025. Šlo naj bi za primere, ko je bil identičen posel z enakim datumom začetka in prenehanja pogodbe ter za isto stavbo in del stavbe v evidenco vnesen večkrat.
Evidentirane najemnine bistveno nižje od oglaševanih
Raziskava je pokazala tudi precejšen razkorak med oglaševanimi in evidentiranimi najemninami. Srednje vrednosti najemnin v evidenci trga nepremičnin so namreč dosegle približno 55 odstotkov oglaševanih srednjih vrednosti.
Raziskovalci opozarjajo, da obeh virov ni mogoče neposredno primerjati, razliko pa pripisujejo več dejavnikom. Pri oglasih so navedene zahtevane najemnine, v evidenci pa naj bi bile zabeležene dosežene pogodbene najemnine. Poleg tega evidenca ne omogoča razlikovanja med novimi in starejšimi najemnimi razmerji, pri vnosih pa prihaja tudi do napak.
Kot enega od možnih razlogov omenjajo tudi prijavljanje nižjih najemnin od dejanskih. Najemodajalci namreč od prihodkov od najemnin, ki jih morajo prijaviti finančni upravi, plačujejo davek, zato bi lahko imeli interes prijaviti nižjo najemnino.
Zaradi številnih izstopajočih in nepravilnih vnosov so pri analizi uporabljali predvsem mediane oziroma srednje vrednosti, saj lahko posamezne ekstremne vrednosti močno izkrivijo povprečja. Na UIRS si sicer želijo, da bi se način zbiranja in obdelovanja podatkov v evidenci trga nepremičnin posodobil. Predvsem pogrešajo jasno ločevanje med najemnimi pogodbami in podaljšanji obstoječih pogodb, sta zaključila govorca.