Julija smo poročali, da ocena, ki so jo za Agencijo za energijo izdelali na Institut Jožef Stefan, kaže, da smo lani v Sloveniji dosegli 25,4-odstotni skupni delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije. Zdaj je uradno, 25-odstotni cilj smo dosegli oziroma presegli, saj po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) delež za 2025 znaša 25,5 odstotka. 

Povečanje deleža je bilo doseženo kljub minimalnemu zmanjšanju količine energije iz obnovljivih virov, saj se je skupna bruto končna raba energije zmanjšala za 2,09 odstotka, medtem ko je količina energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi upadla zgolj za 0,13 odstotka.

Plačil v tujino ne bo

Celotni delež OVE smo zagotovili iz domačih obnovljivih virov energije, brez uporabe statističnih prenosov iz mehanizma sodelovanja z drugimi državami članicami EU. To je Sloveniji uspelo drugič po letu 2023, medtem ko je bilo v letih 2020, 2021, 2022 in 2024 za doseganje ciljev treba dokupiti manjkajoči delež obnovljive energije iz držav članic EU s presežki OVE. V omenjenih letih smo skupaj Čehom in Hrvatom, ki svoje cilje presegajo, plačali skoraj 20 milijonov evrov. Sredstva za ta namen pa črpamo iz naslova podpor OVE, ki jih upravlja Borzen

Doseženi rezultat kaže, da Slovenija postopno povečuje delež obnovljivih virov energije v končni rabi, pri čemer ostajata nadaljnji razvoj obnovljivih virov električne energije in razogljičenje prometa ključna dejavnika za doseganje nacionalnih in evropskih energetskih ter podnebnih ciljev.

Elektrika iz sončnih elektrarn večja za četrtino

Največji napredek je bil dosežen v sektorju električne energije. Delež OVE v bruto porabi električne energije se je povečal s 43,08 leta 2024 na 45,91 odstotka lani, kar predstavlja rast nekaj manj kot tri odstotne točke. V primerjavi z 2023 se je delež povečal že za več kot štiri odstotne točke.

Glavni razlog za rast je bila povečana proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn, ki je bila lani večja za dobro četrtino. Sončne elektrarne tako nadaljujejo vlogo enega najhitreje rastočih obnovljivih virov energije v Sloveniji. 

Ogrevanje in hlajenje prispevata tretjino

Delež OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja je lani znašal skoraj 32 odstotkov, kar je 1,69 odstotne točke manj kot leta 2024  in 2,33 odstotne točke manj kot leto pred tem.

Največ prispevajo lesna goriva, katerih poraba se je lani sicer zmanjšala za 10 odstotkov, medtem ko je skupna poraba energentov v sektorju ostala skoraj nespremenjena.

Pozitivni premiki tudi v prometu

Po večletnem počasnem napredku se je delež OVE ponovno povečal tudi v prometu. Lani je dosegel skoraj 11 odstotkov, kar je za 1,71 odstotne točke več kot leto pred tem. Rast je bila predvsem posledica večje uporabe biogoriv, katerih poraba se je povečala za 19 odstotkov, ter hkratnega zmanjšanja porabe dizelskega goriva za skoraj devet odstotkov.

Do naslednjega mejnika je še daleč

Kljub spodbudnemu deležu lani pa smo do naslednjega mejnika še precej oddaljeni. Od leta 2030 bi moral delež OVE v končni bruto rabi energije predstavljati 33 odstotkov. Da bi to dosegli, bi moral delež OVE v sektorju električne energije znašati vsaj 55,4 odstotka, torej dobrih 10 odstotnih točk več, v sektorju prometa 25,8 odstotka ali dobrih 14 odstotnih točk več, v sektorju ogrevanja in hlajenja pa bi se moral povečati vsaj na 45,2 odstotka ali za dobrih 13 odstotnih točk.