Prva ocena, ki so jo za Agencijo za energijo izdelali na Institut Jožef Stefan, kaže, da smo lani v Sloveniji dosegli 25,4-odstotni skupni delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije. To pomeni, da nam zaradi manka ne bo treba plačati statističnega prenosa eni od bolj uspešnih držav članic. Od leta 2020 smo manjkajoči del do 25 odstotkov plačali Češki in Hrvaški, skupaj pa je davkoplačevalce to stalo skoraj 20 milijonov evrov. Povedano bolj po domače, Hrvatom in Čehom smo plačali milijone, da smo lahko mi knjižili njihove obnovljive vire energije, dobili pa nismo nobene elektrike ali kaj podobnega, šlo je le za statistični prenos.
Če bo delež potrjen, bo Slovenija od leta 2020 šele drugič dosegla mejnik 25 odstotkov, prvič ga je dosegla 2023.
Glavni razlog za zvišanje deleža OVE, in sicer za 0,8 odstotne točke, je predvsem nižja raba energije v prometu, kar je vplivalo na nižjo končno bruto rabo energije, navajajo na Agenciji za energijo. Iz ocene tako izhaja, da se je delež OVE v sektorju električne energije lani povečal za 2,2 odstotne točke, s 43,1 na 45,3 odstotka, v sektorju prometa pa se je povišal za 2,3 odstotne točke na 11,5 odstotka. V sektorju ogrevanja in hlajenja pa je nižji, in sicer je padel za 1,9 odstotne točke, na 31,8 odstotka. Padec je, kot navajajo na agencije, "predvsem posledica nižje rabe lesa za ogrevanje v gospodinjstvih".
Pri tem je treba poudariti, da je zaradi še nedokončnih metodoloških podatkov za leto 2025 v posameznih sektorjih negotovost za skupni delež OVE ocenjena na 0,6 odstotne točke. Kar pa pomeni, da kljub optimistični oceni, morda zahtevanega cilja 25 odstotkov ne bomo dosegli.
Doseganje zastavljenega cilja je pomembno z več vidikov. Najprej to pomeni, da ni statističnih prenosov, s tem pa ne dodatnih plačil v tujino. Če država sistematično ne izpolnjuje zadanih ciljev, pa lahko Evropska komisija sproži postopek zaradi kršitve evropskega prava, kar ima lahko pravne in finančne posledice. Nedoseganje ciljev pomeni tudi večjo odvisnost od uvoza, izpostavljenost cenovnim tveganjem in manjšo energijsko samooskrbo.
Za cilj imam 33, ne 25 odstotkov!
Pri tem pa spomnimo, da si je Slovenija v okviru zadnjega NEPN zastavila še bistveno višje cilje. Od leta 2030 bi moral delež OVE v končni bruto rabi energije predstavljati 33 odstotkov. Da bi to dosegli, bi moral delež OVE v sektorju električne energije znašati vsaj 55,4 odstotka, torej dobrih 10 odstotnih točk več, v sektorju prometa 25,8 odstotka ali dobrih 14 odstotnih točk več, v sektorju ogrevanja in hlajenja pa bi se moral povečati vsaj na 45,2 odstotka ali za dobrih 13 odstotnih točk.
katarina.n.mal@styria-media.si
