V javni službi v poljedelstvu, ki je del Kmetijskega inštituta Slovenije, so tako kot vsako leto, tudi letos objavili priporočene sortno listo krompirja, ki jo pripravlja Peter Dolničar.
Pri pripravi sortne liste so poleg razširjenosti upoštevali tudi končni pridelek (pri zgodnjih sortah zgodnji pridelek), stabilnost pridelka, jedilno kakovost in primernost za uporabo, odpornost proti boleznim in škodljivcem ter občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo.
Tako kot vedno je pogoj za uvrstitev sort na priporočeno sortno listo triletno preizkušanje v sortnih preizkusih javne službe v poljedelstvu v Sloveniji, izjemoma, če sorta res izstopa po posameznih lastnostih, je dovolj dve leti preskušanja. Tako so listo uvrščene le najboljše sorte, sprejemljive v vseh kriterijih.
Bistvenih razlik na listi letos ni, opazili smo le, da je med priporočenimi sortami ena manj kot lani. Na seznamu 24 sort ni več sorte Kingsman.
Za vrtičkarje in ekološko pridelavo
A to za vrtičkarje niti ni pomembno, saj na listi ostajajo vse sorte, ki so primerne za vzgojo krompirja na domačem vrtu in sorte, ki so primerne za ekološko vzgojo.
Proti krompirjevi plesni, kar je še posebej pomembno za vrtičkarje in ekološke pridelovalce, so odporne sorte Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister. Te sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni.
Večjim pridelovalcem pa svetujejo, "od tri do pet škropljenj letno (odvisno od vremenskih razmer) z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja. S tem preprečimo, da plesen ne bo razvila odpornosti proti R genom, in nam bodo ti dolgoročno na voljo za lažjo kontrolo bolezni".
Sorte, ki so primerne za ekološko pridelavo, so tudi letos Twister, Alouette, KIS Kokra, Otolia, KIS Tamar in Levante.
Natančnejše opise posameznih, predvsem za vrtičkarje in ekološko pridelavo primernih sort najdete tukaj.
Zgodnost sort
Krompir pa lahko izbiramo tudi po zgodnosti, ki določa čas od sajenja do izkopa, Hkrati pa določa tudi primernost za skladiščenje, pri čemer večja, da bolj, ko je sorta zgodnja, manj je primerna za skladiščenje in nasprotno.
Kuharski tip
Na izbiro semenskega krompirja lahko vpliva tudi njihova "kuharska vrednost" oziroma oznaka: tip kuhanja. Ta pove, kolikšna je količina škroba v krompirju. Najmanj ga ima ti A in največ tip D. Krompir, ki ima tip A, je primeren za solate in pečenje, tip AB je primeren za solate, pečenje in praženje, Tip B za praženje in pire, tip BC pa za praženje, pire in cvrtje.
Netretirane sorte
Za marsikaterega vrtičkarja je izjemno pomembno tudi, ali je semenski krompir tretiran ali ne. Tretiran semenski krompir je obdelan s fungicidi, ki mu ga dodajajo med skladiščenjem, da se ne bi razvile skladiščne bolezni. Zelo pomembno je vedeti, da so vse slovenske sorte netretirane, saj pri nas za ta namen ni dovoljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Ves semenski krompir pa mora ne glede na to dosegati norme kakovosti.
Za gojenje na zelenjavnem vrtu je bolj primeren semenski krompir z debelejšimi gomolji, od 35 do 55 milimetrov. Drobnejši pa meri od 28 do 35 milimetrov. Od velikosti in teže sta odvisni povprečno število kalečih očes in energija kalitve. Manjši gomolji imajo lahko precej manj kalečih očes, zato jim je treba za dobro rast in pridelek zagotoviti še toliko bolj optimalne pogoje.
Nakalitev krompirja
Semenski krompir je pred sajenjem dobro nakaliti, ni pa nujno. Če je nakaljen, mu zagotovimo hitrejši začetni razvoj, hkrati pa ga bomo pobirali prej. Zgodnjega celo 14 dni prej, kot če ga ne nakalimo.
Nakaljevanje poteka približno tri tedne do en mesec, zato se bomo tega lotili konec februarja ali v začetku marca. Do takrat pa moramo že kupljen semenski krompir hraniti na temperaturi od štiri do šest stopinj Celzija, v temnem in relativno vlažnem prostoru, v nasprotnem bo odgnal prezgodaj in se izčrpal.
Čas sajenja
Običajno je konec marca in v začetku aprila čas za sajenje krompirja oziroma takrat, ko je temperatura zemlje na globini sajenje najmanj devet stopinj Celzija. Pred sajenjem zemlji dodamo približno štiri litre domačega komposta na kvadratni meter. Dognojevanje potem ni potrebno, bo pa dobrodošlo za obilnejšo rast krompirja, če med vrste sadimo grah ali nizki fižol. Obvezno pa ga je treba večkrat okopati in zemljo zrahljati.
Med vrstami naj bo od 70 do 80 centimetrov razdalje, v vrsti pa od 25 do 35 centimetrov. Pri zgodnjih sortah je lahko nekoliko manj, pri poznih pa tudi nekoliko več. Pred sajenjem gomoljev ne režemo, saj bi s tem tvegali razvoj glivičnih in virusnih obolenj.