Stanovalci v večstanovanjskih stavbah oziroma blokih imajo očitno precej težav. Nekateri se pritožujejo nad tem, da v stanovanjskih prebiva več posameznikov, kot jih je prijavljenih, drugi se pritožujejo nad neprimernim obnašanjem stanovalcev, tretji nad tem, da ni nadzora nad vgradnjo klimatskih naprav, zamenjavo oken, in podobnimi posegi. Vsi pa pričakujejo, da bo po njihovem mnenju neustrezne razmere uredila država z zakoni.

Stroške neprijavljenih plačujejo drugi

Večje število stanovalcev v posameznem stanovanju, kot jih je v njem prijavljenih, vpliva na delitev stroškov za vodo, odvoz smeti, čiščenje skupnih prostorov in podobne stroške, ki si jih stanovalci v bloku delijo glede na število stanovalcev v posameznem stanovanju.

Če je v stanovanju prijavljenih manj oseb, kot jih v njem dejansko prebiva, stanovalci tega stanovanja posledično plačujejo manj stroškov, razliko pa plačajo stanovalci drugih stanovanj.

Po mnenju enega od stanovalcev "gre za sistemsko pomanjkljivost, ki spodbuja nepošteno ravnanje in povzroča neupravičeno finančno breme drugim prebivalcem, s tem, da preostali prebivalci (kljub temu da morda opazijo nepravilnosti), nimajo vzvoda zadeve urediti".

Foto: Profimedia Vhod v stanovanje Zato vladi predlaga, da spremeni zakonodajo tako, da bodo upravniki podatek o številu oseb v posameznem stanovanju pridobili neposredno iz centralnega registra prebivalstva (CRP) ali podobne baze, ki bi to omogočala, namesto da so odvisni od prijav posameznikov. Zdaj namreč velja, da o številu stanovalcev v posameznem stanovanju upravnika obvesti lastnik.

S spremembo bi dosegli pravičnejšo delitev obratovalnih stroškov med stanovalci, zmanjšale bi se možnosti zlorab in goljufij, manj bi bilo sporov med etažnimi lastniki, manj administrativnega dela za upravnike in stanovalce ter več zaupanja v sistem obračunavanja stroškov, je prepričan eden od stanovalcev, ki opozarja na problem.

Upravnik ima dostop do CRP

Na pristojnem ministrstvu za okolje in prostor mu odgovarjajo, da zakonodaja že predvideva možnost, da upravnik v CEP lahko preveri števila stalno ali začasno prijavljenih. Poleg tega upravnik seznam posameznih enot v stavbi in število posameznikov v njih objavi na oglasni deski. Če kateri koli stanovalec meni, da je v posameznem stanovanju biva več oseb, o tem lahko pisno obvesti upravnika. Ta pa pozove lastnika ali najemnika, naj pojasni dejstva, na podlagi česar upravnik ugotovi dejansko stanje.

Upravnik lahko na podlagi suma, da ima posamezna stanovanjska enota večje število uporabnikov, kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil, pridobi podatke iz CRP. Če se izkaže, da je v posamezni enoti v navedenem registru prijavljenih več oseb, kot jih je lastnik ali najemnik sporočil upravniku, lahko upravnik pri delitvi stroškov upošteva podatek iz navedenega registra.

Iz odgovora ministrstva torej izhaja, da zakonodaja omogoča nadzor in ugotavljanje števila oseb, ki prebivajo v posameznem stanovanju, stanovalci, ki utemeljeno sumijo o številu, pa lahko že zdaj od upravnika zahtevajo, da preveri in ugotovi dejansko stanje, tudi v CRP.

Nad kršitelje s hišnim redom

Tudi, ko gre za kršitve reda v stavbi in obnašanja posameznih stanovalcev, na primer kajenja na balkonu, urejenosti balkonov in skupnih prostorov, hrup, čistočo, in ločevanje odpadkov, seznanitev stanovalcev s pravili bivanja in lokalnimi navadami, iz odgovora ministrstva izhaja, da morajo stanovalci za nekatere zadeve pač poskrbeti sami.

Foto: Profimedia Kajenje Sprejmejo lahko hišni red, v katerem lahko precej natančno določijo, kakšno obnašanje oziroma ravnanje je v stavbi sprejemljivo oziroma dopustno, česa pa se ne sme početi. V hišnem redu lahko določijo tudi, kako bodo ugotavljali kršitve in jih odpravljali.

S sprejemom hišnega reda pa se morajo strinjati etažni lastniki, ki imajo skupaj vsaj 50-odstotni solastniški delež v stavbi.

"Hišni red namreč ni zgolj seznam želja, ki ga sprejmejo lastniki posamezne večstanovanjske stavbe. Hišni red se praviloma izobesi na vseh oglasnih deskah stavbe in določa osnova pravila bivanja v skupnosti stanovalcev večstanovanjske stavbe - ker so ta pravila zapisana in javno objavljena na oglasni deski, se seveda pričakuje, da bodo stanovalci ravnali v skladu s sprejetimi določili hišnega reda," še dodajajo na ministrstvu.

Foto: Saša Despot Slovenija 22.08.2013 zasteklen balkon, stanovanja, zasteklitev, blok, zgradba, s

Pogodba o medsebojnih razmerjih je obvezna

Težavo z montažami klim in menjavami oken, pri čemer, kot navaja ena od stanovalk, so okna v vsakem stanovanju drugačna, klime pa stanovalci montirajo na balkone, fasade, nad okna, s čimer se kazi zunanji videz stavbe, lahko etažni lastniki uredijo s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Ta je v nasprotju s hišnim redom obvezna. V njej pa lastniki uredijo tudi to, kako bodo upravljali stavbo in skupne dele, med drugim tudi to, kako bodo z menjavo oken in senčil, ohranili enoten zunanji videz stavbe.

Pogodbo o medsebojnih razmerjih morajo podpisati etažni lastniki, ki imajo skupaj vsaj 75-odstotni solastniški delež v stavbi.

Razmerij med stanovalci v blokih pristojni ne nameravajo bolj podrobno opredeljevati v zakonodaji in podzakonskih aktih, saj kot navajajo, "je zaradi raznolikosti večstanovanjskih stavb in specifičnosti posameznih situacij v njih nemogoče z državnim aktom opredeliti natančno vsebino hišnega reda in pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki bi zaobjela vse morebitne primere".