„Treba bi bilo ukiniti davek na hiše. Že ob začetku gradnje država dobi precej denarja. Zemljišče, na katerim stoji hiša, je last tistega, ki je hišo zgradil. Zdaj mora nekdo, ki si je morda leta trgal od ust, državi plačevati davek za svoj lasten dom, ki ga je zgradil z lastnimi rokami. Res sprevrženo s strani države,“ je na portalu Predlagam vladi, kjer lahko državljani zapišejo svoje predloge, pristojni pa se odločijo ali bodo na njih odgovorili ali ne, zapisal razburjeni državljan. 

Predlagatelj ni natančno opredelil, kateri davek je imel v mislih, glede na to, da omenja zemljišče, pa lahko sklepamo, da gre za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

Nekako pričakovano je bilo, da bodo pristojni, v tem primeru je to ministrstvo za finance, pobudniku odgovorili negativno. Manj pričakovano pa je to, da so za to potrebovali skoraj eno leto. Zanimiv je tudi njihov odgovor.

Davek ima naravo komunalne dajatve

Ministrstvo pojasnjuje, da „obdavčitev nepremičnega premoženja pokrivajo trije vzporedni sistemi obdavčitve nepremičnin: davek od (nepremičnega) premoženja, NUSZ in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest.“  Čeprav je obstoječ sistem treh ločenih dajatev neprilagojen novim ekonomskim razmeram in neenoten, pa vsakršna ukinitev obdavčitve hiš oziroma nepremičnin, kot to predlaga predlagatelj, z več vidikov ni primerna rešitev, še dodajajo.

Predlagatelju še pojasnijo, da davki, povezani z nepremičninami, „predstavljajo enega najstarejših davčnih prihodkov in so z vidika mednarodne primerljivosti povsem legitimni. Imajo naravo nekakšne komunalne dajatve, kadar pa so vezani na vrednost nepremičnine, vsebujejo tudi element obdavčitve nepremičnin kot premoženja. Nepremičnine lastniku zagotavljajo ekonomski potencial (za bivanje ali opravljanje dejavnosti), obenem pa mu omogočajo večjo varnost (predstavljajo naložbo), zato je njihovo obdavčenje upravičeno tudi s tega vidika.“

Davki Država bo lastnikom nepremičnin vzela več

Država že leta zasleduje pravičnost in solidarnost

Zanimivo pa je nadaljevanje njihovega odgovora, ki se nanaša zgolj na dolgo napovedovani davek na nepremičnine, ki ga še vedno nimamo in ga v tem mandatu vlade še vedno ne bomo imeli. „V državah s tržno ekonomijo je delež davka na nepremičnine v celotnih davčnih prihodkih posamezne države, predvsem pa lokalnih skupnosti, praviloma eden pomembnejših. V družbah z razvitim tržnim gospodarstvom in s poudarjeno socialno-ekološko komponento, se ekonomska moč in davčna sposobnost določenega sloja prebivalstva odraža med drugim tudi v posedovanju premičnega in nepremičnega premoženja.“

Ali to pomeni, da na nek način na ministrstvu za finance priznavajo, da Slovenija ni razvito tržno gospodarstvo, manjka pa ji tudi socialno-ekološka komponenta?  Še več, očitno nimamo niti vzpostavljenega principa pravičnosti in solidarnosti, ki naj bi po navedbah ministrstva narekovala, da se „davčno breme, seveda v okviru družbenega konsenza, sorazmerno porazdeli tudi glede na te kazalce bogastva. S tem se zagotovi, da vsi segmenti zavezancev k družbeni blaginji prispevajo sorazmerno.“

Kot še lahko preberemo, so bila „Sloveniji s strani OECD že dana priporočila, da naj izboljša strukturo svojih davčnih virov prav z uvedbo davka na nepremičnine, ki bo zagotovil višje davčne prihodke občin in ustvaril možnost drugačne ureditve financiranja občin. Skladno s priporočili mednarodnih organizacij (OECD, IBRD, Svetovna banka) se tako tudi v Sloveniji že vrsto let zasleduje uvedba sodobnega davka na nepremičnine po vzoru sodobnih rešitev v številnih državah.“

Izračunali smo Toliko so stanovanjski krediti pri nas dražji kot v tujini