Čeprav so cene nafte padle pod 100 dolarjev (približno 86,53 evra) za sod, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da se je z Iranom dogovoril za dvotedensko premirje, pogojeno s takojšnjim in varnim ponovnim odprtjem Hormuške ožine, skozi katero običajno poteka približno petina svetovne trgovine z nafto, je Willie Walsh, vodja Mednarodnega združenja zračnih prevoznikov (IATA), organa, ki zastopa svetovne letalske družbe, dejal, da bi tudi v primeru, če bi Iran odprl Hormuško ožino, trajalo več mesecev, da bi se oskrba z letalskim gorivom po motnjah v delovanju rafinerij na Bližnjem vzhodu obnovila. V tej luči pričakuje še večje zvišanje cen letalskih vozovnic.
"Ko bomo znova zagotovili dotok surove nafte, bodo rafinerijske zmogljivosti na voljo, vendar bo trajalo nekaj časa. Glede na to, da so marže pri predelavi trenutno visoke, menim, da to rafinerijam daje spodbudo, da povečajo proizvodnjo letalskega goriva," je povedal.
"Mislim, da se vsi niso povsem zavedali, kako skoncentrirane so zmogljivosti v določenih delih sveta," je dodal.
Letalska industrija je v krizi
Letalske družbe po vsej Aziji zmanjšujejo število letov in dodajajo mesta za oskrbo z gorivom, saj konflikt na Bližnjem vzhodu zmanjšuje zaloge reaktivnega goriva in obremenjuje industrijo. Pritisk je bil doslej največji na trgih v državah z nižjimi dohodki, odvisnih od uvoza, kot so Vietnam, Mjanmar in Pakistan.
Kitajska in Tajska sta ustavili izvoz letalskega goriva, Južna Koreja pa je izvoz omejila na lanskoletno raven. Walsh je sicer dodal, da bi pričakoval, da bosta Kitajska in Južna Koreja znova začeli izvažati rafinirane naftne derivate, ko bodo dobave surove nafte spet stekle.