Kot smo že pisali, je zakonodaja na področju postajališč za avtodome (PZA) zapletena in v praksi pogosto nejasna, zato upravljavci nekaterih PZA še vedno ne plačujejo turistične takse občinam.
Med takimi, je izpostavil naš bralec, naj bi bilo tudi PZA Planica, ki deluje pod okriljem Nordijskega centra Planica. Tega vodi Jelko Gros, športni strokovnjak, nekdanji trener in funkcionar, pa tudi strokovni komentator smučarskih skokov na RTV Slovenija.
Bralec nas je opozoril, da Nordijski center Planica za svoj nastanitveni obrat (PZA Planica) sploh ne pobira turistične takse, kar naj bi nakazovalo na elemente kaznivega dejanja utaje davščin.
Parkirišče ali postajališče?
Čeprav NC Planica svoje PZA predstavljajo kot "parkirišče", ne "postajališče" za avtodome, je nesporno dejstvo, da gre v tem primeru za več kot le parkiranje.
Gostom je namreč na voljo priklop na elektriko, oskrba z vodo, ogrevan sanitarni objekt … Poleg tega je najnižja tarifa za "parkiranje" 18 evrov za 24 ur. Tudi če boste tam parkirali le za nekaj ur, boste torej plačali najmanj 18 evrov.
Tudi portal Avtokampi.net PZA Planica definira kot "PZA z oskrbo", ne pa kot "PZA parkirišče".
Turistično takso pobirajo od septembra lani, "na zahtevo medobčinskega redarstva"
Ali torej Nordijski center Planica, javni zavod, res posluje v nasprotju z zakonodajo in občini na nakazuje potrebne turistične takse?
Zdaj ne več, a tako so poslovali vse do lanskega septembra, priznava Jelko Gros. "Na zahtevo medobčinskega redarstva od 1. 9. 2024 naprej pobiramo turistično takso za avtodome," dodaja.
Obenem nam razloži, zakaj je prišlo do te anomalije. "Problematika v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejena, čeprav govorimo o pomembni veji turizma, ki prinaša znatno dodano vrednost. Avtodomarstvo ni le način potovanja, temveč tudi gospodarska priložnost, saj avtodomarji na letni ravni v turizmu potrošijo celo več kot povprečni hotelski gostje. Razlika je v tem, da svoj izdatek za dopust razporedijo na več dni v letu, namesto da bi ga porabili naenkrat v enem kraju ali hotelu. Si predstavljate nekoga, ki si lasti avtodom v vrednosti 100.000 evrov, pa ne bi bil potrošnik turističnih produktov? Avtodomarji aktivno uporabljamo gostinske storitve, obiskujemo znamenitosti, lokalne tržnice, kupujemo lokalne izdelke ter koristimo različne turistične storitve. Kljub temu pa še vedno ni jasne in celovite zakonodajne ureditve, ki bi omogočila razvoj tega segmenta turizma v skladu s potenciali, ki jih prinaša," razlaga direktor Nordijskega centra Planica.
Gostje na PZA se morajo prijaviti v hotelu, ker nimajo svoje recepcije
Od 1. 9. 2024 turistično takso pobirajo v Hotelu Dom Planica, "seveda pa se morajo tisti, ki v Planici nočijo, sami prijaviti v hotelu, ker mi nimamo recepcije, ker smo mi le parkirišče in ne avtokamp".
Prijava gostov se vrši v aplikaciji Winrez, ki ima prenos na AJPES, na podlagi tega poročila pa jim Občina Kranjska Gora pošlje obračun turistične takse za posamezni mesec. V letu 2024 so, pravi Gros, skupno obračunali 18.885 turističnih taks, a so v to število všteti tako gostje hotela kot tudi prijavljeni gostje na PZA Planica. Evidenc za posamezne goste očitno ne vodijo.
Jelko Gros: "Področje turizma v Sloveniji ni premišljeno urejeno in tudi sprejeta rešitev ni primerljiva z rešitvami v drugih evropskih državah. Tudi različne občine po Sloveniji se zelo različno lotevajo ureditve tega področja. In marsikatera majhna občina, ko je pristopila k postavitvi PZA, se ni zavedala, kaj postavitev PZA za seboj potegne."
Poleti je avtodomov in vozil s šotori na strehi vse več
Ker so avtodomi zakonsko uvrščeni v skupino osebnih vozil, to pomeni, da načeloma lahko parkirajo na kateremkoli parkirišču za osebna vozila, če ne zasedajo več parkirnih mest in ne "kampirajo" ter če ni posebne prepovedi zanje.
A Gros pravi, da odlok o turistični taksi in uvedba njenega pobiranja ne rešujeta vseh težav, povezanih s parkiranjem avtodomov in vozil na območju občine Kranjska Gora. Odlok namreč po njegovih besedah ureja le urejeni in nadzorovani del parkirišč ter postajališč v občini, medtem ko kaos na preostalih parkiriščih in neurejeno parkiranje v naravnem okolju še naprej ostajata nerešena problema.
"V poletnem času se dnevno soočamo z naraščajočim številom avtodomov in osebnih vozil, opremljenih s šotori na strehi, ki neurejeno parkirajo na cestah in v naravnem okolju med Mojstrano in Planico. Takšno parkiranje povzroča številne težave, vključno z uničevanjem naravnega okolja, motenjem prometa in neprijetnostmi za lokalno prebivalstvo. Čeprav je namen turistične takse prispevati k urejanju teh površin in izboljšanju turistične infrastrukture, sama taksa ne more rešiti težav, ki izhajajo iz neurejenega in nenadzorovanega parkiranja," verjame.
Enotna ureditev vprašanja avtodomarskih počivališč
Jelko Gros meni, da potrebujemo celovito rešitev, ki bo vključevala ne le nadzor in urejanje obstoječih parkirišč, temveč tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nelegalnega parkiranja na nezaželenih lokacijah. "To vključuje povečanje zmogljivosti urejenih parkirišč, vzpostavitev dodatnih nadzornih mehanizmov in ozaveščanje turistov o pravilnem in odgovornem ravnanju v naravnem okolju," dodaja.
Pred uvedbo takšnih ukrepov je po njegovih besedah nujno, da se v sodelovanju z lokalnimi oblastmi, turističnimi organizacijami in uporabniki vzpostavi pregleden in pravičen sistem, ki bo upošteval posebnosti različnih vrst vozil in potnikov. "Prav tako je pomembno, da se natančno določijo pristojnosti nadzornih organov in postopek pobiranja takse, da se izognejo morebitnim konfliktom in negotovostim," poudarja.
Počivališče, postajališče, parkirišče?
Se pa Gros ne strinja s poenotenim imenovanjem PZA, saj da ta izraz "pogosto zajema več različnih konceptov, ki pa se med seboj pomembno razlikujejo".
Kot smo že pojasnili, so sami PZA Planica poimenovali kot "parkirišče", medtem ko so jih na portalu Avtokampi.net označili za "postajališče" - očitno so do podobnega zaključka prišli tudi na Občini Kranjska Gora, zaradi česar so sklenili, da morajo zaračunati turistično takso.
Gros medtem trdi, da ni jasno določeno, kaj posamezen izraz pravzaprav predstavlja. "To pomanjkanje jasnih definicij ustvarja zmedo med uporabniki in upravljavci teh površin, saj so tovrstni termini neenotno in neuradno uporabljeni. Edini izraz, ki ga nova gradbena zakonodaja uradno omenja, je počivališče za avtodome, kar pa ne zajema vseh različnih tipov teh površin," je prepričan – PZA pa po njegovem mnenju ne bi smeli enačiti s kampi, kar predvideva trenutna ureditev, ki govori o tem, da so PZA podvrsta kampov.
"Kampi so turistični objekti, ki gostom zagotavljajo širok nabor storitev, vključno z recepcijo, sanitarijami, tuši, pomivalnicami za posodo, restavracijami, bari, pogosto tudi trgovinami ter 24-urnim varovanjem. Takšne zmogljivosti omogočajo popolno in celovito turistično izkušnjo, ki presega osnovne potrebe avtodomarjev," utemeljuje svoje pomisleke. "Na drugi strani so PZA v osnovi parkirišča za avtodome, ki nudijo zgolj minimalno oskrbo, kot je možnost priklopa na elektriko, oskrba s pitno vodo in možnost izpraznitve fekalij."
"Če bi se prestrukturirali v kamp, bi z našo trenutno infrastrukturo pristali na dnu lestvice"
Kam se torej po njegovem mnenju uvršča PZA Planica? "PZA Planica je odličen primer takšnega parkirišča, saj je najbolje ocenjen PZA v Sloveniji, kar kaže na kakovost naših storitev in priljubljenost med avtodomarji. Če bi se prestrukturirali v kamp, bi z našo trenutno infrastrukturo pristali na dnu lestvice, saj ne zagotavljamo vseh storitev, ki jih zahtevajo standardi za kampe. Nenazadnje tudi nismo ustanovljeni za upravljanje kampa, temveč je PZA le dodatna ponudba," pojasnjuje sogovornik, ki dodaja, da bi se morala občina in lokalni turizem jasno opredeliti, kaj želijo doseči na svojem območju – "ali želijo biti vodilne v ponujanju specializiranih in visoko ocenjenih PZA, ki privabljajo avtodomarje, ali pa tvegati, da postanejo prepoznavne po neurejeni infrastrukturi za tovrstne turiste".
Ureditev in promocija kakovostnih parkirišč za avtodome poleg tega ni le vprašanje turizma, nadaljuje Gros, temveč tudi okoljske odgovornosti. "In prav okoljska odgovornost nas je vodila, da smo uredili PZA v Planici. Avtodomarji so realnost in če jim ne bi zagotovili možnosti za vzdrževanje higiene, bi marsikaj končalo v naravi."
"Zato verjamemo, da mora biti poudarek na nadaljnjem razvoju in prepoznavanju PZA kot pomembnega segmenta turistične ponudbe, ki omogoča trajnostno in odgovorno uporabo prostora ter hkrati zadovoljuje specifične potrebe avtodomarjev. Le tako lahko občine prispevajo k urejenemu in privlačnemu turističnemu okolju, ki spoštuje tako potrebe obiskovalcev kot lokalne skupnosti," pravi Gros.
Kdo lahko spi na počivališčih?
Ob uvedbi obveznega plačevanja turistične in promocijske takse na "počivališčih" se po Grosovih besedah pojavljajo številna vprašanja, ki zahtevajo jasna pojasnila in usklajene smernice. Ključna dilema pa se, tako Gros, nanaša na razlikovanje med avtodomi, kamioni in osebnimi vozili, še posebej v luči novega trenda popotovanja s šotori na strehi osebnih vozil.
"Počivališča so v osnovi namenjena počitku, pri čemer so pravila za voznike kamionov zakonsko določena, medtem ko so ostali udeleženci v prometu prav tako dolžni počivati, ko so utrujeni, da ne bi ogrožali varnosti na cestah. Ena od poglavitnih vprašanj je, ali je spanje v vozilu na parkirišču sploh dovoljeno in če je, komu je dovoljeno. Ali lahko na počivališču spijo zgolj vozniki kamionov, ki so zakonsko zavezani k počitkom, ali pa to velja tudi za potnike v avtodomih in osebnih vozilih? Prav tako se zastavlja vprašanje, koliko časa lahko vozila ostanejo parkirana na takšnih površinah in ali morajo za to plačevati turistično takso," razloži sogovornik.
V Planici na letnem nivoju beležijo enodnevno parkiranje avtodomov 3.809 vozil, od tega ocenjujejo, da jih je 40 % v Planici manj kot 12 ur. To pomeni, da bi lahko k nočitvam šteli 2.285 vozil. 702 avtodomov je parkiralo v Planici dva dni, 118 tri dni, 31 štiri dni, 6 pet dni, 3 šest dni in 1 sedem dni.
Recepcija na PZA bi jih finančno pokopala
Gros se ob tem sprašuje tudi, kdo bo to takso pobiral, kdo bo odgovoren za nadzor, in kdo sploh ima pravico do vstopa v avtodom. "Zaradi odsotnosti recepcije je vprašljivo, kateri organ in na kakšen način bi lahko nadzoroval število potnikov v avtodomih ter zaračunavanje ustrezne turistične takse. Možnosti vključujejo nadzor mestne redarske službe ali policije, vendar to odpira vprašanja o njihovih pristojnostih in načinu izvajanja nadzora. Bi ti organi lahko ponoči trkali na vrata avtodomov in vstopali vanje? Bi za to potrebovali nalog za preiskavo? Tovrstni ukrepi bi lahko vzbudili negodovanje med uporabniki in ustvarili nepotrebne konflikte," je prepričan.
A zakaj ne vzpostavijo recepcije še za PZA, podobno kot jo imajo v hotelu? "Vzpostavitev sistema recepcije na parkirišču s 24/7 oskrbo je za nas nesprejemljiva, saj bi bil tak ukrep nesorazmeren glede na predvidene prihodke od parkirnine in pobrane turistične takse," trdi Gros.
Za zagotavljanje neprekinjenega obratovanja bi po njegovih izračunih potrebovali približno 4,8 zaposlenega, kar pomeni znatne stroške dela. "Pri upoštevanju bruto plač in vseh drugih stroškov na zaposlenega bi skupni strošek za takšno rešitev znašal približno 73.000 evrov na leto. Na drugi strani pa je letni prihodek od pobrane parkirnine za avtodome ocenjen na 54.642 evrov, prihodki od pobrane turistične takse pa bi znašali približno 16.890 evrov, če predpostavimo, da sta v vsakem avtodomu povprečno dve osebi. Skupni letni prihodek bi tako znašal manj od stroška zaposlitve za zagotavljanje 24/7 oskrbe."
Tak ukrep pa je, sodeč po njegovih izračunih, ekonomsko neupravičen in nesorazmeren glede na predvidene koristi.
Gros predlaga pavšalno plačilo turistične takse
Kaj pa predlaga kot alternativno rešitev? "Osredotočili bi se lahko na bolj stroškovno učinkovite rešitve, kot so avtomatizirani sistemi za pobiranje takse ali pavšalno obračunavanje. Te rešitve bi omogočile ohranjanje kakovosti storitev za obiskovalce, hkrati pa bi zagotovile, da stroški ostanejo v sprejemljivih okvirih."
Ker se pavšalno plačilo turistične takse v Sloveniji že uporablja, bi bil prenos te prakse po njegovem mnenju povsem izvedljiv. "Takšna rešitev bi poenostavila administrativne postopke in zagotovila bolj učinkovit nadzor nad plačevanjem turistične takse, obenem pa bi omogočila, da se upošteva specifičnost avtodomarskega turizma, kjer so potniki pogosto mobilni in preživijo le krajši čas na posameznih lokacijah. V primeru, da se občina, redarstvo in policija strinjajo s takšnim pavšalom, bi v avtomatskih blagajnah nastavili zaračunavanje, da bi se za vsako vozilo (tudi osebna vozila), ki je bilo v Planici med 23:00 in 5:00 uro, plačalo pavšalno dve turistični taksi na dan," predlaga.
Pavšalno zaračunavanje bi nadgradili z možnostjo samoprijave na policiji za tujce, "za tiste, ki aplikacije niso vešči, pa še vedno ostaja obstoječa ureditev, prijava na recepciji Hotela Dom Planica".
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
V Franciji so municipal kampi zastonj, brez t.t. Res je, da so wcji usrani, je pa zastonj.
Vse bi stalo, se ne izplača, ni računice,itd. V Vinadiju, Valle Maira, zahodne Alpe, Italija, kamp nadzoruje eden od lokalnih …