V Kotljah Pod Uršljo goro je zrasla nova turistična zgodba, ki združuje naravo, mir in sodoben pristop k oddihu. Na mestu nekdanjega hotela Rimski vrelec danes stoji butični hotel Wada - med drugim, tako Korošci izgovarjajo besedo voda - intimna destinacija, namenjena gostom, ki iščejo umik od vsakodnevnega vrveža, stik z naravo in pristna lokalna doživetja.
Investitorja Marjana Kaker in Brane Dervodel, oba Korošca, sta zgradila kompleks na mestu nekdanjega hotela, ki so ga zaradi dotrajanosti porušili januarja 2021. Danes na tem mestu stoji sodoben butični hotel, ki v 21 sobah sprejme do 45 gostov. Namenjen je predvsem obiskovalcem, ki iščejo mir, stik z naravo in oddih stran od vsakodnevnega vrveža.
Posebnost destinacije ostaja znameniti Rimski vrelec, ki je kraj zaznamoval že v preteklosti. Mineralna voda na lokaciji še vedno teče in je javno dostopna, zato si jo lahko obiskovalci natočijo, okušajo njen značilni naravni okus ali pa jo odnesejo domov.
Pri snovanju hotela so veliko pozornosti namenili trajnosti in spoštovanju naravnega okolja. Arhitektura, materiali in celotno vzdušje sledijo ideji harmoničnega sobivanja z naravo. Pomemben del zgodbe predstavlja tudi kulinarična ponudba, ki temelji na lokalnih sestavinah in sodelovanju s koroškimi pridelovalci. Gostje lahko tako skozi okuse spoznavajo Koroško, njene tradicije in ljudi.
V vsakem prostoru je čutiti Marjanin izjemni občutek za estetiko, toplino in podrobnosti. Tukaj so naravni materiali, umirjene barve in prefinjeno oblikovani interjerji.
Wada ni nastala zaradi poslovnih ambicij, temveč predvsem iz želje po vračanju domačemu okolju. Marjana In Brane, ki sta se pred otvoritvijo hotela septembra tudi poročila, sta oba Korošca, ki sta že dolgo nosila v sebi misel, da bi del uspeha in prihrankov vrnila kraju, iz katerega izhajata.
Seveda je treba opisati še zgodbo gospe Marjane, ki je izjemno navdihujoča. Korošica, ki je leta 1988 odšla v Avstralijo in tam zgradila izjemno poslovno kariero, danes priznava, da si ni nikoli predstavljala, da bo njeno življenje v zrelih letih povezano s hotelirstvom.
"Ukvarjala sem se z eksplozivi, ker sem kemik. Doštudirala sem kemijo v Mariboru. O hotelirstvu pojma nimam," je povedala v smehu in ob tem poudarila, da je za uspešno delovanje hotela zaslužna predvsem ekipa sodelavcev, ki je iz hotelirskega področja.
Po skoraj štirih desetletjih v Avstraliji bi lahko ostala tam. Imela je uspešno kariero, dva sinova in življenje, ki ga je ustvarila z veliko dela in vztrajnosti. A ob pogledu na propadajoči kompleks Rimskega vrelca so se prebudili otroški spomini.
"Oba sva imela lepe spomine na ta Rimski vrelec kot otroka. Neka taka nostalgija je bila. Verjetno sva čutila nostalgijo, ko sva videla ta propadajoči kompleks," pripoveduje.
"Tu mi je zdaj srce"
Priznava tudi, da človek šele z leti v tujini zares ugotovi, kaj mu pomeni dom. "Dlje, kot si v tujini, bolj čutiš, kje je tvoj dom," pravi Marjana, ki je bila vrsto let dejavna tudi v slovenski skupnosti v Avstraliji. Danes je odločitev dokončna: Koroška je postala njeno glavno življenjsko zatočišče. "Meni je ta projekt tako zrastel k srcu, da sem v resnici srečna tu. Že to, da se srečujem z ljudmi, da svoje rožice gojim, da zunaj plejem ... Tu mi je zdaj srce."
Hotel Wada je pravzaprav nadaljevanje njene podjetniške poti. Čeprav se zdi preskok iz sveta eksplozivov v turizem nenavaden, sama to vidi drugače. V Avstraliji se je naučila, da je mogoče uspeti tudi na povsem novih področjih.
Po prihodu v Avstralijo ni poznala nikogar. S prvim možem sta prispela z diplomo, nekaj prihranki in veliko odločnosti. Službo sta našla v tednu dni, nato pa je njena kariera strmo rasla. Dvanajst let je delala v industriji eksplozivov, razvila lasten proizvod, po moževi smrti pa nadaljevala sama in dokazala, da lahko uspe tudi v izrazito moškem svetu.
"Vsi so rekli, ne bo uspela, ženska je, ne bo uspela. Ampak če mi kdo reče, ne boš uspela, potem mi da še več motivacije," se spominja.
Vodila je proizvodnjo eksplozivov za avstralske rudnike, razvijala nove tehnologije, pridobila patente in ustvarila uspešno podjetniško zgodbo. Hkrati je kupovala, prenavljala in prodajala hiše, pri čemer je razvila tudi izjemen občutek za oblikovanje prostorov.
Prav zato hotel Wada nosi tako močan osebni pečat. "Ko kupiš hišo, jo prenoviš in prodaš, se marsičesa naučiš. Zato pa tudi vidite hotel tak, kakršen je. To so večinoma moje ideje. Od luči do pohištva, do rož. Očitno nisem samo kemik, očitno imam še nekaj estetike v sebi."
Tudi vizija hotela je tesno povezana z njenim pogledom na življenje. Ne želi množičnega turizma, temveč prostor za oddih, naravo in umik od vsakodnevnega hitenja. "To je hotel za pare, ki se hočejo malo odpočiti si od tega hitenja vsakdanjega. Da pogledajo naravo, Uršljo goro, da se malo umirijo."
Ob tem ostaja zvesta še enemu načelu: lokalno mora ostati lokalno. Zato v hotelu sodelujejo predvsem s koroškimi pridelovalci. "Je malo dražje, ampak vseeno bomo vztrajali pri tem, da bo domače," poudarja.
Marjana Kaker tako ni le investitorka, ki je na Koroško pripeljala 7-milijonsko naložbo. Je Korošica, ki je v Avstraliji dokazala svoj podjetniški talent, nato pa se vrnila domov z željo, da eno najlepših zgodb svoje kariere napiše prav tam, kjer se je njena življenjska pot začela.
