V nadaljevanju preberite:
- Nadiža pri vasi Logje je po štiriletni oceni uvrščena v razred "zadostno", pri Kampu Nadiža v Podbeli pa v razred "dobra".
- Na kakovost vode močno vplivajo padavine, suša, vodostaj, spiranje zaledja in tudi obremenitev zaradi kopalcev.
- Tudi "zadostna" voda je po zakonodaji primerna za kopanje, vendar dolgoročna ocena še ne pove, kakšno je stanje vode prav danes.
Poleti se ob rekah in jezerih pogosto nabere kup obiskovalcev, ki komaj čakajo na prijetno osvežitev, ki jo ponuja kristalno čista voda. A videz lahko vara. Kakovost naravnih kopalnih voda se lahko hitro spreminja, nanjo pa vplivajo številni dejavniki – od vremena in vodostaja do dogajanja v celotnem zaledju.
To se lepo pokaže tudi pri Nadiži, ki je bila v preteklosti znana kot ena najčistejših slovenskih rek, po zadnji štiriletni oceni pa je na merilnem mestu pri vasi Logje pod mostom dosegla zgolj oceno "zadostno", medtem ko je na območju Kampa Nadiža – Podbela ocenjena kot "dobra".
Za oceno štejejo štiri leta meritev
Pri razvrščanju kopalnih voda ne gre za eno samo meritev, pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (ARSO). Metodologija, ki izhaja iz evropske direktive, temelji na podatkih zadnje kopalne sezone in treh predhodnih sezon. Pri tem spremljajo dve bakteriji – Escherichio coli (E. coli) in intestinalne enterokoke.
Na podlagi statistične analize se voda uvrsti v enega od štirih razredov: slaba, zadostna, dobra ali odlična kakovost. Za izračun je potrebnih najmanj 16 rezultatov, v Sloveniji pa je spremljanje še pogostejše od minimalnih zahtev.
"Kakovost kopalnih voda spremljamo na 14 dni," pravijo na ARSO. Tako je na voljo običajno vsaj 28 rezultatov, kar omogoča zanesljivejšo oceno stanja. Opozarjajo pa tudi na razliko med štiriletno oceno in trenutnim stanjem. Posamezen vzorec namreč pokaže, kaj se je z vodo dogajalo v trenutku odvzema, dolgoročna ocena pa pove več o njenem stanju skozi daljše obdobje.
Pri Nadiži težave predvsem ob večjih padavinah
Na ARSO pri merilnem mestu pri vasi Logje opažajo večjo spremenljivost kakovosti vode. "Večinoma so vrednosti obeh indikatorskih bakterij vzdolž Nadiže primerljive vrednosti, so pa v času večjih padavin na tem mestu vrednosti nekoliko višje kot dolvodno zaradi spiranja zaledja tako na naši kot na italijanski strani," pojasnjujejo.
Vsi letos odvzeti vzorci na Nadiži pa so skladni s priporočili NIJZ.
Pri Nadiži zaledje ni v celoti komunalno urejeno
Kakovost vode v reki je rezultat številnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo. Med pomembnejšimi so vremenske in hidrološke razmere, predvsem intenzivne padavine, neurja, spremembe vodostaja in pretokov ter daljša sušna obdobja. Pomembne so tudi značilnosti prispevnega območja, kmetijska dejavnost, odvajanje komunalnih odpadnih voda in površinsko spiranje.
Pri Nadiži ARSO posebej opozarja tudi na dejstvo, da zaledje komunalno ni v celoti urejeno, hkrati pa je ob nizkem poletnem vodostaju pritisk kopalcev velik. "Potrebno je celovito upravljanje, tega pa se občine tudi zavedajo," dodajajo.
Podobno pojasnjujejo tudi na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer v okviru državnega monitoringa izvajajo vzorčenje in laboratorijska preskušanja površinskih kopalnih voda. Površinske kopalne vode so lahko časovno in prostorsko precej spremenljive. Po intenzivnih padavinah lahko zaradi spiranja in povečanega dotoka s prispevnega območja pride do začasnega povečanja mikrobiološke obremenitve.
"V daljših sušnih obdobjih in ob nizkih pretokih pa je lahko zmanjšana sposobnost redčenja morebitnega onesnaženja. Visoke temperature lahko dodatno vplivajo na biološke procese v vodnem okolju, vendar njihovega vpliva ni mogoče obravnavati ločeno od drugih okoljskih in hidroloških dejavnikov," dodajajo.
Ne spremljajo le bakterij
Pri mikrobiološkem spremljanju sta ključna E. coli in intestinalni enterokoki. "Gre za kazalnika fekalnega onesnaženja, njune povišane koncentracije pa lahko kažejo na povečano verjetnost prisotnosti drugih mikroorganizmov fekalnega izvora in posledično na povečano zdravstveno tveganje za kopalce," razložijo na NLZOH.
- Preberite tudi, kako prepoznati okužbo z bakterijo E. coli.
Pri ocenjevanju vode pa ne spremljajo le bakterij, temveč tudi razmere na samem merilnem mestu: "Ob vzorčenju se izvajajo terenske meritve ter ocenjuje prisotnost vidnih nečistoč in drugih znakov onesnaženja, vključno s površinsko aktivnimi snovmi, mineralnimi olji, fenoli ter pojavom površinske gošče oziroma čezmerne razrasti makroalg. Pozornost je potrebna tudi ob pojavu čezmerne razrasti cianobakterij, saj lahko nekatere vrste tvorijo toksine in predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali."
Slednje so sicer letos odkrili v Bohinjskem jezeru.
"Zadostno" ne pomeni, da se v vodi ne smete kopati
Po zakonodaji so za kopanje primerne kopalne vode, ki so razvrščene vsaj v razred zadostno. Štiriletna ocena je statistična ocena na podlagi večjega števila analiz in opisuje kakovost skozi daljše obdobje. Zato je povsem mogoče, da je voda, ki je dolgoročno ocenjena kot "zadostna", ob posameznem vzorčenju popolnoma primerna za kopanje.
Upoštevajo smernice NIJZ
Pri posameznem vzorcu se rezultati primerjajo s smernicami NIJZ. O odsvetovanju kopanja presojajo na NIJZ, pri čemer lahko upoštevajo en sam vzorec ali več zaporednih, odvisno od okoliščin.
Nedolgo tega so denimo na Blejskem jezeru na enem od kopališč odvzeli vzorec, ki je bil neskladen s priporočili – vendar pa kopanja niso odsvetovali, temveč bodo meritev ponovili. Razlog za povišane koncentracije bakterij v vodi so bile najverjetneje močne padavine.
Razlog za odsvetovanje kopanja ni nujno samo presežena vrednost bakterij. Nevarnost lahko predstavlja tudi kakšno drugo onesnaženje, na primer izlitje nafte.
Vročina in suša še ne pomenita nujno slabše ocene
Letošnje vroče in sušno poletje je prav tako lahko dejavnik, ki vpliva na stanje kopalnih voda, vendar na ARSO opozarjajo, da je sezona še v teku in končne ocene še ni mogoče napovedati. Visoke temperature, nizki vodostaji, suša, neurja in močne padavine so med seboj povezani in ne delujejo vsak zase, dodajajo.
Tudi brez epruvet, se da oceniti, da smo zasrali praktično vse vodotoke in jezera. Nekateri manjši so že povsem usahnili, …
gorvodno je slabsa ocena kot nizvodno? dejte no...prvo pravilno vzet vzorce in se prej poslat na teren osebje ki noce …