Če iščete brezplačno izletniško destinacijo, ki je primerna za celo družino in po kateri se vam bo smejalo še cel teden, se odpravite na krasoslovno naravoslovno učno pot Divaški Kras.
Tik ob udornici se lahko usedete tudi na prikupne lesene klopce in opazujete tamkajšnjo veličino narave. Za tiste, ki jih je strah višine, je lahko pogled izza ograje tudi zelo adrenalinski.
Pravi, da ima Risnik tudi lepo steno, kjer pridejo na svoj račun plezalci. V Risniku prebiva tudi ogromno različnih vrst ptic, zato je priljubljen kraj za ornitologe: “Poleg tega ima ogromno raznih rastlin, kraških in tudi alpskih.”
“Ta udornica je čisto ob Divači in je okoli nje speljana pot, ki je en tak prvovrsten primer narave, krasa v sami svoji biti … Se pravi jame, spodmoli, kulturna dediščina in suha gradnja, biota … veliko je večjih divjih živali,” opisuje in dodaja, da so po poti tudi označevalne table.
Če boste sledili smernim tablam, se boste sprehodili po skoraj petkilometrski nezahtevni poti, kjer vas bodo pričakale tudi klopi za počitek in informativne table. Tu so tudi številne drevesne vrste kraškega gozda, kot so cer, lipa, črni gaber, mali jesen, puhavec, graden in tako dalje.
Ob poti številne znamenitosti
Poleg velikanskega Risnika sta me na poti najbolj pritegnili bogastvo Divaške jame in zgodba spodmola velika Triglavca.
Kot lahko vidite na fotografijah v spodnjem prispevku, je Divaška jama velika in s svojim kapniškim bogastvom res privlačna. V spodnjem članku preverite, kaj se zgodi s stalagmitom, če vanj posvetimo s svetilko.
V spodmolu Triglavca pa so naši predniki izvajali obrede za plodnost, nekateri še danes sem prinašajo sadje in ostale pridelke.
“Spodmol velika Triglavca je eden od treh spodmolov, ki jih lahko obiščete na divaški poti. Poleg tega, sta še mala Triglavca in Trhlovca. Vsi spodmoli so bili vedno nek prostor druženja. Ljudje so od nekdaj čutili afiniteto do takih prostorov. Najverjetneje zato, ker predstavljajo vhod v podzemlje,” razloži Boštjan.
Spodmol je manjša jama. Po definiciji naj bi imela jama več kot 15 metrov. Kar ni globoko 15 metrov je torej spodmol. Zgleda kot jama, gre pod površje in vzporedno sledi. Ima tudi ustje jame, lep velik vhod, ki gre pod površje, a se ne nadaljuje. Boštjan Franetič
Tu se je po Boštjanovem opisu izvajalo veliko raznoraznih obredov, ki izhajajo iz predkrščanske dobe, čeprav so se nadaljevali še naprej. Pravi, da spodmol velika triglavca po arheoloških najdbah ni tako bogat kot ostala dva, ima pa zanimivo obredno mesto sestavljeno iz kapnika, ki se skoraj združi s skalo, v kateri je voda.
Na poti boste očarani tudi nad kraško pokrajino: “Če pogledaš naokoli, je ta kraška pokrajina kar zanimiva. Če bi očistili vsa drevesa in vegetacijo, bi bil ta del kot neko površje lune. Vse kamnito, polno vrtač, lukenj … Imeli bi en zelo vesoljski videz.”
Boštjan pojasnjuje, da je v spodmolih in vrtačah največ zemlje, ki je sicer na Krasu primanjkuje. Zaradi tega je v kraškem gozdu največ pritlikavega rastja, grmičevja: “Prav tukaj ob spodmolu pa so smreke zelo zelo visoke, ker je tu veliko zemlje, tudi vlaga se tu bolj zadržuje.”
Na divaški poti lahko srečamo tudi masivne kamnite osamelce, kjer so se pred zunanjimi vplivi skrivali pastirji.
Kako na pot
Začetek Krasoslovno naravoslovne učne poti Divaški Kras je pri glavnem krožišču, kjer je izvoz za kamnoseštvo Ražem. Tam je informacijska tabla, ki predstavlja uraden začetek poti. Do Divače se lahko odpeljete tudi z vlakom, kjer vas bo na železniški postaji pričakala prikupna muzejska parna lokomotiva. Boštjan pojasni, da je bila Divača nekoč le zaselek ovčarjev, širila in razvijala pa se je prav na račun železniške proge.
Koordinate za začetek poti so: 45.679488, 13.971312
anja.scuka@zurnal24.si