Čeprav (množičnemu) turizmu, ki je v svoji najbolj skrajni različici enim bolj, drugim manj pogodu, vse bolj prisoten tudi v Sloveniji, več pozornosti namenjamo šele v zadnjih letih oziroma desetletjih, kulturni antropolog in etnolog dr. Rajko Muršič razlaga, da to ni moderen pojav. Njegove zametke lahko najdemo že v Antični Grčiji, ko so ljudje iskali oddih na obalah oziroma v notranjosti dežel. Podobni premiki iz mesta na podeželske vile in nazaj, odvisno od letnega časa, so se dogajali tudi v Starem Rimu.

Človek že vse od svojih začetkov ni bil vezan zgolj na en prostor in okolje. Kot razloži profesor ljubljanske Filozofske fakultete, nas k spoznavanju tujih držav vleče temeljna antropološka komponenta, ki se ji reče radovednost.

"Naša predstava, da so ljudje vedno živeli v omejenih prostorih, v majhnih skupinah, ki se po prostoru niso premikale, je popolnoma zmotna. Najbolj značilna stvar človeške zgodovine in evolucije je v tem, da so se širili po prostoru. Gibanje, premikanje in iskanje boljšega življenja je za človeštvo nekaj samoumevnega. Tisto, o čemer govorimo v najmodernejši dobi kot o turizmu, pa se začne šele z moderno dobo v 19. stoletju," pove.

Turizem je v zadnjih desetletjih postal globalni pojav in je tudi eden izmed najintimnejših globalnih procesov ter tista oblika globalizacije, s katero ima neposreden stik največ ljudi, bodisi v vlogi turistov bodisi gostiteljev. V prostoru, v katerem se pojavlja, v dejavnostih, ki sodelujejo pri njegovem razvoju, in na ljudeh, ki sooblikujejo turistično ponudbo, pušča nemalo sledi. "Turizem je stvar, ki je kulturno, okoljsko in gospodarsko vse prej kot neproblematična oz. dobra za ljudi ter okolje. Nasprotno, ima svojo negativno plat, ki pa jo dobro poznamo," pripoveduje.

turistična vodnica "Vsaka kriza je hkrati tudi priložnost"

Če trditev preslikamo na naš prostor, natančneje v center slovenske prestolnice, lahko po njegovem mnenju negativno plat poiščemo v tem, da s(m)o prebivalci Ljubljane postali tujci v svojem lastnem mestu. "Središče Ljubljane je postalo središče, iz katerega so izgnali ljudi, ki nimajo dovolj denarja, stanovanja so prepustili turistični ponudbi, jih prenovili in jim dvignili ceno. Ljudi pa so dobesedno pregnali ven, zaradi česar je središče začelo umirati," situacijo oriše sogovornik in doda, da je mesto Ljubljana izredno slab primer turističnega razvoja, saj jo je turizem zadel povsem nepripravljeno. Razlog za to vidi v tem, da je Slovenija do večje prepoznavnosti in v fokus tujcev prišla med zadnjimi evropskimi državami.

Foto: Anže Petkovšek Ljubljana

Sogovornik dodaja, da se poleg višanja cen stanovanj in izpraznjenosti centra mesta v Ljubljani soočamo tudi z višjimi cenami storitev, predvsem gostinskih. Vse skupaj pa vodi do nove oblike družbenega razslojevanja, "kjer zopet potegnejo kratko tisti, ki so najrevnejši oz. potrebni siceršnje pomoči, mesto pa jih dobesedno izrine na obrobje".

pri nas Bi želeli živeti v hotelu? Zdaj je to mogoče in sploh ni tako drago!

V Sloveniji nismo razvili strateškega premisleka 

Poleg socialnega problema turizma navede tudi okoljskega. Vsak turist, ki pride na novo lokacijo, za seboj namreč pusti določen ogljični odtis. Potrebuje prevoz, ki je bodisi cesten bodisi letalski, s čimer seveda prispeva delež k celotnemu ogljičnemu odtisu, k temu pa moramo dodati še porabo sredstev na destinaciji, kot je npr. voda, in vso umazanijo, ki jo ljudje pustijo za seboj.

Seveda obstajajo tudi družbeno in okoljsko pozitivni učinki, ki jih turizem gotovo ima. Med drugimi je ta, da kot gostitelj poskrbiš, da turista ne povabiš v degradirano okolje. Kot primer dobre prakse izpostavi slovensko obalo, kjer turizem nadomešča industrijo brez pretirane okoljske škode, še bolj dober primer pa je Logarska dolina.

Foto: Profimedia Logarska dolina

Turizem pospešuje gospodarski razvoj tako v razvitih kot mnogih manj razvitih državah sveta, vpliva na okolje, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, življenje domačinov in počutje turistov.

Zato ga žalosti, da v Sloveniji nismo razvili strateškega premisleka o tem, kako bomo na raznolik način spodbujali turizem, kar pogreša tudi v naši uradni turistični srenji. "Čeprav slišim ogromno poglobljenih besed in leporečenja na temo, imamo okoljsko in človeško strategijo turističnega razvoja za to državo, v kateri živi dva milijona ljudi in ki lahko gosti nekaj deset tisoč turistov v določenem časovnem obdobju, slabo razvito. Pogrešam strategijo, v kateri bi jasno izpostavili celovito vzdržnost modela turističnega razvoja," sklene in doda, da imamo po drugi strani različne pristope, ki jih naredi vsaka nova vlada.

Popotnik "Slovenija ni tako velika, da je ne bi mogli upravljati. Imamo probleme, a so obvladljivi"

Problem teh pristopov je, da so si med seboj izjemno podobni v enem: "Kako čim več zaslužiti in za to čim manj narediti. Gre za zelo preprost model, ki mu vztrajno sledimo. Na kratek rok se to zelo dobro izteče, na dolgi rok pa dvomim, da bo tako."

Če je Ljubljana strategijo zgrešila, pa sogovornik izpostavi Maribor, ki ima v primerjavi s prestolnico bistveno več turističnih potencialov, denimo neposredno bližino smučišča, a je na srečo v procesu turističnega izrinjanja domačinov zaostal. Ravno zato še ima nekaj možnosti, da bi to lahko izvedel uspešneje in v boljšem odnosu do ljudi, z ljudmi in za ljudi. Govorimo o modelu zdržnosti, ki hkrati upošteva tudi potrebe ljudi in ne le diktata kapitala.