V nadaljevanju preberite:
- Gorski reševalci so do začetka julija že 11-krat posredovali pri pohodnikih, ki so zašli z označenih poti v brezpotje.
- Občine opozarjajo, da navigacije turiste pogosto vodijo po neprimernih lokalnih cestah, kar povzroča zastoje in nevarne situacije.
- Strokovnjaki opozarjajo, da je navigacija le pripomoček, ne pa nadomestilo za prometne znake, markacije in zdravo presojo.
Dandanes večina ljudi za navigacijo po nepoznanih krajih uporablja sodobne aplikacije, med njimi najpogosteje Googlove zemljevide. Toda v praksi se pogosto izkaže, da slepo sledenje navodilom spletnih zemljevidov lahko vodi v precej neprijetne, včasih pa celo življenjsko nevarne situacije, kar je na lastni koži občutila tudi naša bralka. Na izletu v Bosni in Hercegovini jo je namreč aplikacija na pohodu pripeljala naravnost do minskega polja, nato pa predlagala, da ga prečka in tako prihrani nekaj "dragocenih" minut.
Tovrstnih zgodb je veliko, našo bralko je sicer rešila velika mera skepse in zdrave pameti, se pa ne končajo vse tako srečno. V prvi vrsti se z zapletenimi primeri srečujejo predvsem gorski reševalci.
Junija je Gorska reševalna služba Bohinj s precejšnjo mero humorja opisala nočno reševanje mladoletnega pohodnika iz ene od skandinavskih držav. Fant je sledil navodilom Google Zemljevidov in namesto na planinski poti končal visoko nad Bohinjem v neprehodnem ruševju pod planino za Migovcem. Reševalci so se do njega več ur prebijali po zaraščenem in razmočenem terenu, nato pa ga po precej daljši, vendar varni poti pospremili v dolino. Pri GRS Bohinj so ob tem zapisali, da je postal še ena "žrtev Google Zemljevidov".
Podobnih primerov je bilo še več, nazadnje 20. julija, ko so bohinjski reševalci pomagali že tretjemu paru, ki je obstal v Ražnovi Suhi – v želji po bližnjici so vsi zaupali spletnim zemljevidom.
"Tokratna planinca sta obstala skoraj na istem mestu kot njuni predhodniki. Med lokacijami je le okoli 170 metrov zračne razdalje, tako da je očitno tam nekje prava zagonetka, ki je marsikateri naključnež ne uspe razvozlati," so zapisali na GRS Bohinj.
GRZS: Največ težav povzroča prav Googlov zemljevid
Pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) za Žurnal24 pojasnjujejo, da posebne statistike o primerih, kjer je bila neposreden vzrok navigacija, sicer ne vodijo, imajo pa zgovoren podatek. Do 1. julija letos so v 11 primerih posredovali pri pohodnikih, ki so zašli z označenih poti in končali v brezpotju.
Po njihovih izkušnjah največ težav povzroča prav Google Maps. "Nesreč v gorah je vse več tudi zaradi večjega števila obiskovalcev. Za slovenske Alpe priporočamo uporabo aplikacije maPZS," odgovarjajo.
Razlogov, da navigacije v gorah odpovedo, je več. Mobilni signal lahko izgine, zemljevidi niso vedno posodobljeni, poleg tega pot, ki je prikazana v aplikaciji, pogosto ni enaka dejanski poti v naravi – zaradi sprememb terena. "Sled na zemeljevidu je lahko tudi od nekoga, ki je izkušen pohodnik ali alpinist, ki izbira izpostavljena brezpotja, ki niso primerne za običajnega pohodnika. Lahko pa je sled na zemljevidu tudi od nekoga, ki se je nekaj dni prej sam izgubil," pravijo na GRSZ.
Poleg tega zemljevidi v aplikacijah niso vedno ažurni in ne vključujejo vseh informacij o reliefu, zaporah poti ali trenutnem stanju na terenu, kot jih na primer zagotavlja Planinska zveza Slovenije z informaciji o stanju poti.
Zato pohodnikom svetujejo, naj zaupajo le aplikacijam, ki temeljijo na objektivnih, ažurnih in realnih podatkih in ne virom, kjer so opisi planinskih poti lahko subjektivni in zavajajoči.
"Enako velja za aplikacije, ki prikazujejo vremenske napovedi. Preden se odpravite v hribe, preverite aktualne razmere v gorah: aktualno vremensko napoved na zanesljivih virih, za Slovenijo je to ARSO. Pomembno je, da se na turo pripravite že pred samim odhodom, da si vnaprej pogledate, kje poteka pot, kakšen je teren, kakšna je dolžina in višinska razlika ter kakšne so morebitne posebnosti na poti (npr. zahtevni odseki, izpostavljenost)," pojasnjujejo.
Sploh poletne razmere v gorah so lahko varljive – visoke temperature v dolinah namreč ne pomenijo nujno ugodnih razmer v visokogorju, kjer lahko obiskovalce presenetijo hitre vremenske spremembe, nevihte, močan veter, megla ali nizke temperature. "Tudi zato je pomembno, da spremljamo vremensko napoved pred, med in po turi ter si v visokogorje vzamemo več slojev oblačil," poudarjajo na GRSZ.
Uporabne nasvete za obiskovalce slovenskih gora najdete tudi na spletnem portalu Varno v gore.
Težave niso le v gorah
Podoben pojav opažajo tudi številne slovenske občine. V Postojni denimo opozarjajo, da navigacije ob prometnih zastojih na avtocesti pogosto voznike preusmerijo na lokalne ceste. Največ težav imajo v Predjami, kjer navigacije voznike kljub prometni signalizaciji še vedno usmerjajo na ceste, namenjene predvsem lokalnemu prometu.
Občina poudarja, da prometnih ureditev ne spreminjajo zaradi navigacij, ampak zaradi prometne varnosti in kakovosti bivanja prebivalcev. Kljub temu navigacijski sistemi omejitev pogosto ne upoštevajo.
Čez stopnišče z avtom na Tartinijev trg
Še bolj slikovite primere beležijo v občini Piran. Pred leti so zaradi množice turistov, ki so med zastoji iskali bližnjice proti hrvaški meji, na številnih lokalnih cestah prepovedali tranzitni promet in dovolili vožnjo le lokalnemu prometu.
"V zadnjem letu smo dobili tudi nekaj pritožb s strani prebivalcev Pacuga, ki se pritožujejo nad vozniki (predvsem vozniki avtodomov in osebnih vozil s prikolicami), ki za dostop v Fieso uporabijo ozko občinsko javno pot Pacug - Fiesa namesto lokalne ceste," pojasnjujejo na Občini Piran.
Poudarjajo, da je na vseh teh cestah postavljena ustrezna vertikalna signalizacije, ki prepoveduje vožnjo za avtodome, vozila s prikolicami itd., "vendar večina voznikov slepo sledi navodilom Googla".
V Kopru imajo podobne izkušnje predvsem z avtodomi, avtomobili s prikolicami in celo tovornjaki, ki zaradi navigacije zapeljejo na preozke lokalne ceste, kjer se nato zagozdijo in povzročijo popolno zaporo.
Zato so že leta 2023 na več cestah uvedli režim "dovoljeno le za lokalni promet". Po njihovih navedbah se je stanje po uvedbi omejitev občutno izboljšalo.
Kaj je HERE in zakaj ga uporablja toliko navigacij?
V občini Piran poudarjajo še eno zanimivost. Omejitev niso sporočili Googlu, temveč Prometno-informacijskemu centru (DARS), od tam pa so jih vključili v zemljevide podjetja HERE Technologies.
Gre za eno največjih svetovnih podjetij za digitalne zemljevide. Njegovi začetki segajo v Nokiino navigacijo Navteq, danes pa podjetje zagotavlja kartografske podatke številnim proizvajalcem avtomobilov in navigacijskih sistemov. Lastniki podjetja so konzorcij avtomobilskih velikanov, med njimi BMW, Mercedes-Benz in Volkswagen, med vlagatelji pa so tudi Intel, Mitsubishi in drugi.
HERE ne izdeluje le aplikacije za uporabnike, ampak predvsem razvija digitalne zemljevide, ki jih uporabljajo vgrajene avtomobilske navigacije, logistična podjetja, proizvajalci vozil in številne druge storitve. Prav zato njihove zemljevide uporablja velik del avtomobilskih navigacij po svetu. Podatek občine Piran, da pokrivajo več kot 70 odstotkov navigacijskih naprav, se nanaša predvsem na trg vgrajenih avtomobilskih navigacij, ne pa na aplikacije za pametne telefone, kjer prevladujeta Google Maps in Apple Maps.
Navigacija ni nad prometnimi znaki
Strokovnjaki zato opozarjajo, da je navigacija lahko izjemno koristen pripomoček, nikakor pa ne sme postati edino merilo pri odločanju za pot.
"Ni šlo za tujca – vozil je avto s slovensko registrsko tablico." aha samo Slovenci lahko vozijo vozila s slovensko …
A so tile članki plačani po številu besed ali črk?