V nadaljevanju preberite:
- Zakaj je Akropolski muzej pravzaprav zgrajen kot nekakšen notranji Partenon.
- Kje so danes deli skulptur, ki so nekoč krasili znameniti tempelj.
- Zakaj so se Grki prav te dni znova znašli v sporu zaradi izposoje delov Partenona.
Če ste bili v Atenah, ste skoraj zagotovo obiskali Akropolo in Partenon, ki velja za največjo grško znamenitost. Prav letos je njegova prenova dosegla velik mejnik – po dobrih 200 letih so namreč prenovili zahodno fasado in na več delih strehe dodali marmor, s čimer so tempelj še nekoliko bolj približali izvirni podobi.
A arheološko najdišče na vrhu pečine danes predstavlja le del sestavljanke. Drugi, prav tako izjemno pomemben, obiskovalce čaka ob sestopu – novi muzej Akropole. Čeprav je za vstop vanj potrebno posebej plačati vstopnino, je vsekakor vreden ogleda – ne le zaradi več kot 4000 predmetov, ki pripovedujejo zgodbo o Akropoli, temveč predvsem zaradi tega, kako so Grki zastavili prostor, v katerem hranijo njeno dediščino.
Najbolj impresiven je zadnji, zgornji del muzeja. Steklena galerija je zasnovana po vzoru Partenona, obrnjena je v njegovo smer, skozi steklene stene pa je mogoče ves čas gledati tudi proti pravemu Partenonu. A med skulpturami, ki so krasile enega najbolj znamenitih antičnih templjev na svetu, zeva velika praznina ...
Muzej, ki je narejen tako, da gledate Partenon
Akropolski muzej je sicer zasnoval švicarski arhitekt Bernard Tschumi skupaj z grškim arhitektom Michaelom Photiadisom. Odprli so ga leta 2009, približno 300 metrov od Partenona.
Zgradba ima tri glavne ravni in dve vmesni etaži, 14.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, njena gradnja pa je stala 130 milijonov evrov. Posebej zanimiva je zgornja, 39 krat 84 metrov velika galerija, katere oblika in razmerja sledijo Partenonu.
Tam, kjer izvirnikov ni več, so nameščene njihove mavčne kopije. Tako lahko obiskovalec vidi, kako je bil Partenon videti kot celota – oziroma kako bi lahko bil videti, če bi bili njegovi deli še vedno skupaj.
Na enem mestu so izvirniki, na drugem pa njihove kopije
Del skulptur, ki bi morale sestavljati Partenonovo zgodbo, je namreč še vedno v Londonu. Britanski muzej hrani približno 75 metrov prvotnega Partenonovega friza, 15 od 92 metop in 17 figur iz obeh timpanonov. Grki in Britanci pri tem, koliko skulptur je še ohranjenih in kako jih prešteti, niso enotni, je pa končno dejstvo jasno – velik del preživele dekoracije Partenona je danes razdeljen med Atene in London, manjši deli pa so tudi drugod po Evropi.
Elgin jih je odnesel v času Osmanskega cesarstva
Britanski deli Partenona so povezani z lordom Thomasom Bruceom, grofom Elginom in britanskim veleposlanikom pri Osmanskem cesarstvu. Med letoma 1801 in 1805 je Elgin iz Aten odpeljal približno polovico preostalih skulptur s Partenona. Britanski muzej trdi, da je imel za odstranitev dovoljenje tedanjih oblasti in da je parlamentarna komisija leta 1816 njegovo ravnanje ocenila kot zakonito. Istega leta je britanski parlament zbirko odobril za pridobitev Britanskega muzeja.
Grška stran zgodbo vidi povsem drugače. Akropolski muzej Elginovo ravnanje opisuje kot plenjenje Akropole, grška država pa že desetletja zahteva trajno vrnitev skulptur in njihovo združitev v Atenah.
Britanska stran vztraja, da so bili predmeti pridobljeni zakonito po takratnih pravilih, kar najbrž drži – a argument, da je bilo nekaj pred 200 leti zakonito, danes sam po sebi ne pove prav veliko. V Veliki Britaniji je bilo na primer v začetku 19. stoletja, torej v času življenja grofa Elgina, dovoljeno izkoriščati štiri- do šestletne otroke za čiščenje dimnikov. Ti so morali plezati v nekaj centimetrov široke dimnike, marsikateri otrok se je tam zadušil, zato so sčasoma tej kruti praksi naredili konec.
"Najbolje jih je razumeti kot del svetovne zbirke"
Britanski muzej pa ima še en argument. Poudarja namreč, da so Partenonove skulpture del njegove širše zbirke in da jih je mogoče v Londonu razumeti v kontekstu drugih velikih civilizacij. Prav tako poudarja, da je velik del prvotne arhitekturne dekoracije Partenona že tako izgubljene zaradi uničenja skozi stoletja in da popolna rekonstrukcija ni mogoča.
Grčija je medtem dele dobila nazaj iz drugih muzejev
Britanski muzej poleg tega pravi, da mu zakon iz leta 1963 preprečuje trajno odtujitev predmetov iz zbirke. Hkrati poudarja, da bi bil pripravljen razpravljati o izposoji, če bi Grčija priznala lastništvo Britanskega muzeja nad predmeti, ki jih je tja pripeljal lord Elgin. Grška stran tega lastništva seveda ne priznava.
Čeprav Britanski muzej – oziroma tudi vlada, ki bi lahko v tem času že večkrat spremenila zakon in vrnila Grkom, kar jim pripada – ne popušča, pa so se v Atene v zadnjih letih vendarle vrnili nekateri manjši fragmenti iz drugih evropskih zbirk.
Januarja 2022 je bil v Akropolski muzej trajno vrnjen tako imenovani Faganov fragment iz Palerma, marca 2023 pa so bili iz Vatikanskih muzejev trajno vrnjeni še trije fragmenti Partenona – eden iz friza, eden iz metope in eden iz timpanona.
Grki zavrnili predlog nemških kolegov zaradi vpletenosti Britancev
Zgodba pa je prav te dni dobila nov zaplet, frankfurtski Liebieghaus Skulpturensammlung namreč pripravlja razstavo Atena, oder je tvoj: Partenonska sestavljanka, ki se bo odprla 18. novembra. Razstava naj bi prvič predstavila popolno rekonstrukcijo skulptur vzhodnega timpanona Partenona.
Nemški raziskovalci so pri rekonstrukciji uporabili nove raziskave, digitalne metode in primerjave z rimskimi kopijami, pri projektu pa naj bi sodelovali tudi z izvirnimi fragmenti iz različnih zbirk.
A Grki so Nemcem dali košarico in zavrnili prošnjo za izposojo devetih fragmentov iz Akropolskega muzeja. Razlog? Na razstavi naj bi bila tudi dva fragmenta iz Britanskega muzeja, katerih vrnitev Grčija zahteva. Po poročanju The Art Newspaper je britanski muzej kljub temu potrdil, da bo svoja dva fragmenta posodil Frankfurtu.
Grška odločitev je bila zato povezana predvsem z vprašanjem, kako bi bila britanska fragmenta predstavljena in kaj bi skupna razstava pomenila v kontekstu spora o lastništvu. In tako se je spor še poglobil, tokrat pa so – paradoksalno – prav Grki preprečili združitev dela Partenona.