V Sloveniji je zavarovanih 240 vrst prosto živečih rastlin, med njimi številne gorske, kot so planika, različni svišči, murke, jegliči, nageljčki, lilije, volčini, lepi čeveljc in druge. Nekatere, kot alpska možina, imajo zelo omejena rastišča in so zato še posebej ogrožene, opozarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP).

Foto: M. Ha. lepi čeveljc, Jezersko, zaščitena rastlina, roža Gorski habitati so zaradi zahtevnih naravnih razmer in človeških vplivov (hoja izven poti, množični obisk, zasipanje mokrišč, intenzivno kmetijstvo) zelo ranljivi. Posegi vodijo v uničevanje ne le posameznih vrst, ampak celotnih habitatov, kot so mokrišča in ekstenzivna travišča.

Trganje gorskih rastlin je prepovedano in škodljivo. Že konec 19. stoletja so bila zaradi prekomernega nabiranja zaščitena prva rastišča planike, kar je spodbudilo tudi vzpostavitev gorskih straž planinskih društev. Danes velja med planinci večinoma spoštovanje do narave in prepovedi trganja. 

Zavarovane rastlinske vrste so poleg tega zaščitene z uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in zakonom o ohranjanju narave (ZON), ki določa varstveni režim in kazni. Prepovedano je trganje, rezanje, zbiranje, odkopavanje, uničevanje ali prodajanje zavarovanih rastlin iz narave, uničevanje njihovih habitatov, posedovanje ali prenašanje zavarovanih vrst brez dovoljenja.

xxx

Kazni za fizične osebe znašajo od 100 do 300 evrov za posamezne prekrške, v primeru hujših ali ponavljajočih se kršitev pa do 1.000 evrov ali več.

Kazni za pravne osebe ali podjetja so še višje, od 800 do 10.000 evrov, za odgovorne osebe v podjetju ali organizaciji pa še dodatno od 200 do 2.000 evrov.

Pri Planinski zvezi Slovenije še vedno deluje Komisija za varstvo gorske narave in sistem gorskih straž, kjer skrbijo za ozaveščanje in varstvo teh dragocenih rastlinskih vrst.

dezurni@styria-media.si