Nove smernice glede učnega gradiva, kot jih predlaga Zavod za šolstvo RS, so za evropske standarde zelo nenavadna poteza, sta na novinarski konferenci povedali Helga Holtkamp, izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG), in Gvantsa Jobava, predsednica Mednarodnega združenja založnikov (IPA).
- O smernicah, ki razburjajo tako učitelje kot založnike, smo poročali v članku Nekateri učenci bodo morali prepisovati snov, kot smo to počeli pred desetletji.
Sprememba učnega načrta je v Sloveniji nujna, je poudarila Helga Holtkamp, saj se je od leta 2011 v svetu že veliko spremenilo – tako učni cilji kot zahtevane kompetence na trgu dela. Ves svet se sooča z novo resničnostjo: ne, kako pripraviti učence na teste in izpite, temveč kako jih pripraviti na življenje in delo v svetu, ki se je spremenil tako tehnološko kot tudi socialno in ekonomsko.
Učitelji bodo morali improvizirati
Zato je po njenih besedah treba učne vsebine pripraviti transparentno, strokovno in v sodelovanju z vsemi deležniki. A slovenski primer je poseben, je opozorila: v prvi vrsti je nenavadna časovnica, saj se nov učni načrt uvaja medtem ko okvir za potrjevanje učnih gradiv sploh še ni jasen.
"Smernice, ki določajo, katera gradiva se v razredih sploh lahko uporabljajo, še niso bile javno obravnavane in objavljene," je poudarila.
Sprašuje se, s pomočjo katerih učnih gradiv bodo učitelji predajali znanje učencem. Opozorila je tudi, da za nekatere predmete sploh niso predvideni učni materiali – ne delovni zvezki, ne delovni učbeniki, ne učbeniki. Kot primer je navedla glasbo od 1. do 5. razreda ter družbo v 5. razredu osnovne šole. Nenavadno se ji poleg tega zdi še, da pri fiziki, geografiji in matematiki delovni zvezki ne bodo več dovoljeni.
Proces je v EU ravno obraten kot v Sloveniji
Prednost kakovostnega učnega gradiva je v tem, da zagnanim učencem pomaga še razširiti znanje, hkrati pa tudi učencem s težavami dodatno razlaga učno snov. Delovni zvezki razbremenijo učitelje, staršem pa pomagajo razumeti učno snov, da lahko pomagajo svojim otrokom. "V bistvu je proces v EU ravno obraten kot v Sloveniji, cilj je boljši dostop do delovnih zvezkov, ne slabši," je poudarila.
"Zelo smo zaskrbljeni nad slovenskim predlogom. Omejevanje izbire, ki je na voljo učiteljem, bo škodilo učiteljem, učencem in izobraževalnim rezultatom v Sloveniji," pa je dejala Gvantsa Jobava. Namesto da bi ministrstvo skušalo izkoristiti bogate izkušnje izobraževalnih založnikov, ki lahko skupaj z učitelji zagotovijo, da se učni načrti najbolj učinkovito uresničujejo, jih je postavilo na stranski tir.
Založniki namreč učiteljem prihranijo čas ter jim omogočijo, da se osredotočijo na druge vidike svojega dela, je razložila.
Poudarila je pomen odprtega trga, kjer lahko založniki tekmujejo med seboj in s tem ponudijo najširšo možno izbiro za učitelje – vsak ima namreč svoj slog poučevanja in če najde gradivo, ki njegovemu slogu ustreza, je tudi učni proces bolj kakovosten.
Odbor za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije je že opozoril na resne posledice, ki jih prinaša netransparentno in časovno nerealistično uvajanje novih učnih načrtov, ter na načrtovane spremembe učbeniške politike.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal opozarja na tveganje, da učenci 1. septembra sploh ne bodo imeli na voljo ustreznih gradiv, saj le približno 15 odstotkov gradiv, kot jih uporabljajo učitelji danes, ustreza novim učnim načrtom. "Sistem je ob uvajanju reforme zelo ranljiv, zato bi morali nabor gradiv širiti, ne ožiti," je poudarila.
Po njenih besedah gre za ključno razvojno komponento države, saj kakovost izobraževanja neposredno vpliva na znanje, inovativnost in konkurenčnost. Da se učni načrt spreminja, je ocenila kot pozitivno, saj mora nagovoriti vse spremembe v svetu, težavo predstavlja dejstvo, da gre za zelo obsežno reformo, ki zahteva realistično časovnico in v tem času tudi stabilne pogoje.
Poleg tega se že danes soočamo z velikim pomanjkanjem učiteljev, kakovostna gradiva pa so za kontinuiteto pouka, sploh pri mladih učiteljih in za tiste, ki nadomeščajo sodelavce, nujna.
Vesna Nahtigal je opozorila, da so primerjave s tujimi državami, kot jih podaja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), zavajajoče. V večini drugih evropskih držav nakup gradiva sofinancira država, zato je tudi breme staršev nižje, hkrati pa učitelji ohranjajo strokovno avtonomijo pri izbiri gradiv.
"GZS vsekakor podpira reformo šolstva, a naj bo izvedljiva za vse deležnike in bo tako tudi poskrbela za kakovostno uvajanje novih načrtov," je poudarila.
Butaste in poslusne troteljne rabi dezela slovenska…🤦♂️🤯To je to, samo to🤢😩🤮‼️
Program mora ustrezati EU civilizacijski krščanski družbi ....
Delovni zvezki so fajn, posebej, če recimo učenec nekaj dni ni pri pouku, je pa res, da je polovica snovi …