Po spletu je pred časom zaokrožila peticija glede novega zakona, ki spreminja način potrjevanja učbenikov in drugih učnih gradiv. Prvopodpisana doc. dr. Mojca Ilc Klun, profesorica geografije in zgodovine, opozarja, da novi zakon omejuje strokovno avtonomijo učiteljev, saj o dovoljenih oblikah učnega gradiva po novem odloča zunanja institucija.
Kot poudarja Ilc Klun, je bil Zakon o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG) sprejet v zadnjih dneh prejšnjega leta "na hitro in brez širše javne razprave". Posebej problematičen se ji zdi člen, ki določa, da bo Strokovni svet RS za splošno izobraževanje (SSSI) učna gradiva potrjeval "na podlagi ocene potreb, v skladu s smernicami" pristojnega zavoda.
"V tej na videz tehnični formulaciji se skriva zaskrbljujoče dejstvo, ki odpira vprašanja o avtonomiji strokovnih odločitev in prihodnji vlogi učiteljev v vzgojno-izobraževalnem procesu. SSSI po novem ne bo potrjeval vseh oblik učnih gradiv, kot jih učitelji poznajo in uporabljajo danes, temveč zgolj tista, ki jih bo pristojni zavod za posamezni predmet oziroma razred opredelil v svojih smernicah," pojasnjuje profesorica.
Posledice bodo občutili tako učitelji kot učenci
Kaj to pomeni v praksi? Za določen predmet, denimo zgodovino, bi lahko zavod kot edino potrebno učno gradivo določil zgolj delovni zvezek. Učbenikov v tem primeru sploh ne bi bilo več mogoče uporabljati, saj jih komisija ne bi potrjevala.
"Odločanje o učnih gradivih brez vključevanja učiteljev in širše strokovne javnosti pomeni resen poseg v strokovno avtonomijo učiteljev in lahko dolgoročno vpliva na kakovost pouka ter celotnega izobraževalnega procesa," opozarja Ilc Klun, ki verjame, da bodo posledice zakona občutili tako učitelji kot učenci.
Ne priporočilo, temveč zavezujoč dokument
Smernice, ki so dostopne javnosti, že na prvi pogled vzbujajo številna vprašanja. Zakaj so denimo za nekatere jezike predvideni le delovni zvezki, za druge pa le učbeniki? In zakaj pri nekaterih predmetih učno gradivo sploh ni predvideno?
Zavajajoče je tudi samo poimenovanje "priporočeni seznam gradiv", ki s tem, ko je vključen v zakon, ni več zgolj priporočilo, temveč postane zavezujoč dokument.
Kdo so strokovnjaki, ki so pripravili sporne smernice, in kako je potekal proces njihovega usklajevanja, smo vprašali Zavod RS za šolstvo. Tam so nam pojasnili, da so smernice še vedno "v pripravi", a da jih v skladu z ZPUG pripravi pristojni javni zavod na podlagi ocene potreb po učnih gradivih – torej Zavod za šolstvo sam.
O tem, ali se bodo pri posameznih predmetih uporabljali učbeniki, delovni učbeniki, delovni zvezki ali druga gradiva, naj bi odločali "v skladu z usmeritvami Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter na podlagi podatkov, pridobljenih maja 2025 od predmetnih kurikularnih komisij za osnovno šolo in gimnazijo". Ocena potreb naj bi bila skladna s prenovljenimi učnimi načrti in pripadajočimi didaktičnimi priporočili.
GZS: Ministrstvo presega svoja pooblastila
Založbe se z utemeljitvami Zavoda za šolstvo ne strinjajo. Na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so se s pomisleki obrnili tudi v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ocenjujejo, da veljavna zakonodaja že jasno določa postopke potrjevanja učnih gradiv in da ministrstvo z dodatnimi omejitvami presega svoja pooblastila.
Po njihovem mnenju uvedba kapice in priporočil ne bo znižala stroškov za starše, saj imajo ti že zdaj določene pristojnosti pri izbiri učnih gradiv. Ministrstvu očitajo tudi kršitve prava EU, omejevanje prostega pretoka blaga in kapitala ter netransparentno sprejemanje zakonodaje. Na ministrstvu vse očitke zavračajo.
Pri nekaterih predmetih kar brez učnega gradiva
Pri predmetih, kjer smernice ne predvidevajo nobenega učnega gradiva, pa se odpira vprašanje izvedljivosti kakovostnega pouka. Na Zavodu sicer menijo, da strah pred množičnim fotokopiranjem starih gradiv ni utemeljen. "Učitelji so strokovnjaki, usposobljeni za poučevanje na podlagi učnega načrta, ki ga podpirajo obsežna didaktična priporočila z različnimi izvedbenimi usmeritvami," poudarjajo.
Na Zavodu za šolstvo vztrajajo, da odločitev, da pri nekaterih predmetih učno gradivo ni potrebno, temelji na strokovnih izkušnjah. Kot primer navajajo predmet Družba v 4. razredu, kjer je poudarek na raziskovanju okolja, terenskem delu in razvijanju veščin dela z različnimi viri.
Pobuda za oceno ustavnosti novega zakona
V založbah pa so zaradi novih smernic na nogah. Založba Rokus Klett je vložila pobudo za oceno ustavnosti ZPUG, saj smernice ob sprejemu zakona sploh niso bile znane, kar po njihovem mnenju krni pravno varnost in predvidljivost sistema. Opozarjajo tudi na poseg v strokovno avtonomijo učiteljev in svobodno gospodarsko pobudo.
Poudarjajo, da založniki in učitelji v proces priprave smernic niso bili vsebinsko vključeni. »Smernice so nam bile zgolj predstavljene, brez možnosti vpliva. Kdo so strokovnjaki in po kakšni metodologiji so bile oblikovane, ni jasno ne učiteljem ne založnikom, ne staršem,« navajajo.
Po njihovem mnenju smernice ustvarjajo neupravičene razlike med predmeti in celo med tujimi jeziki ter lahko vodijo v dodatno diskriminacijo med šolami. Nekateri ravnatelji namreč že napovedujejo omejitve fotokopiranja zaradi stroškov, kar bi lahko pomenilo, da bodo nekateri učenci znova prisiljeni v prepisovanje snovi.
"Razlike med učenci se bodo še poglobile"
"Učitelji bodo primorani izdelovati lastna gradiva, pri čemer so nekateri pri tem uspešnejši kot drugi. Razlike med učenci se bodo zato še poglobile," opozarjajo v Rokus Klettu. Ob tem dodajajo, da bodo zaradi novih smernic prikrajšani tudi učenci s posebnimi potrebami.
Napovedujejo, da bodo smernice izpodbijali tudi na ravni EU ter uporabili vse pravne in strokovne poti. "Naš cilj ni nasprotovanje spremembam, temveč premišljena ureditev, ki temelji na zaupanju v stroko in dolgoročni kakovosti izobraževanja," poudarjajo.
Opozarjajo še, da bodo bolj pozorno spremljali kršitve avtorskih pravic, saj pogodbe jasno določajo, da fotokopiranje ne sme nadomestiti uporabe učnih gradiv. "Če bo do tega prihajalo, bomo primorani zaščititi svoje pravice," dodajajo.
Po njihovem mnenju bodo posledice na koncu nosili predvsem učenci, učitelji pa bodo postavljeni pred izvršena dejstva. "Kljub temu bomo učiteljem pomagali poiskati rešitve, ki ne bodo v škodo otrokom in ne bodo dodatno obremenjevale strokovnih delavcev."
Že to je skregano s pametjo, da pri enih jezikih je DZ, pri drugih pa ne. Res bi rad slišal njihovo utemeljitev. Btw, pri tujih jezikih je DZ zelo koristen. Seveda mora biti povezan z ucbenikom, da se utrjujejo lekcije,… ...prikaži več vokabular. Vsak teleban to ve. Kaze, da so tisti na ministrstvu in zavodu za solstvo celo večji telebani od telebanov samih.
Se strinjam, zadevo je treba v celoti spremeniti. Ne glede na 40-letne izkušnje aktualnega ministra, ki je obstal v jugoslovanskih časih in ne vidi, da tako ne more iti naprej. A kaj, ko samo drug drugemu rit gor držijo, kot vedno. Idiots.
Ta šolski sistem je preživet! Piflanje, na koncu pa neznanje! Velik del učitlov je tako butastih, da niso niti za trak. Gradivo, e-asistnt in ostle cvetke so znak neučinkovitega razpadajočea sistema.