Več kot 600 evrov za vrtec: Izračunali smo, ali se tej mladi mamici sploh splača delati

Vse več staršev v Sloveniji se ob visokih stroških vrtca znajde pred težko dilemo: delati ali ostati doma. Ena od mladih mamic, ki je po objavi našega članka o vnovičnih podražitvah programov vrtcev, z nami delila svojo zgodbo, pravi, da resno razmišlja o tem, da bi pustila službo – ne zato, ker si to želi, temveč ker da ugotavlja, da se ji to finančno skoraj bolj splača.

"Polovico plače dam za vrtec"

Mamica, zaposlena za minimalno slovensko plačo, ima otroka v jaslih. Po odločbi centra za socialno delo je zaradi dobre moževe plače in premoženja uvrščena v najvišji dohodkovni razred, kar pomeni, da za vrtec plačuje praktično 77 odstotkov cene programa, ob tem pa ni upravičena niti do otroškega dodatka.

"Za jasli bom po novem plačevala 628 evrov. Ko odštejem še prevoz, malico in ostale stroške, mi od plače ostane zelo malo," opisuje.

V Sloveniji se višina plačila vrtca določa glede na dohodek na družinskega člana, starši pa so razvrščeni v dohodkovne razrede. Najvišji razred pomeni tudi najvišje plačilo – do 77 odstotkov cene programa. In v tem razredu je tudi zgoraj omenjena mamica, ki se je obrnila na nas. V tem razredu ni zaradi svoje minimalne plače, pač pa zelo dobro zasluži njen mož, ki je podedoval tudi nepremičnino, pravkar pa si je kupil nov avtomobil na financiranje. In četudi ga sploh še ni odplačal, ga CSD že šteje kot premoženje. 

Ko je naredila preprost izračun, jo je rezultat presenetil. "Če ostanem doma, izgubim plačo. Ampak ne plačujem vrtca. Poleg tega bi bila vzdrževani družinski član, kar bi možu prineslo dodatno olajšavo pri dohodnini. Na koncu razlika sploh ni več tako velika," je prepričana bralka.

Je res tako? Naredili smo konkretne izračune!

Vrtci so se v zadnjih letih res močno podražili, obenem pa se dohodninski razredi niso višali tako hitro, kot se je zviševala plača. To pomeni, da se je število tistih družin, ki padejo v višji dohodninski razred, povišalo (o tem smo podrobneje pisali tukaj). Starši torej za vrtec plačujejo več, obenem pa prejemajo nižji otroški dodatek ali pa ga celo ne prejemajo več. 

Gre za poenostavljen izračun, ki ne vključuje vseh življenjskih stroškov (na primer bolniških odsotnosti, dodatkov pri plači ali stroškov časa in organizacije), cilj izračuna je bil v grobem predstaviti, ali se delo splača ali ne.

Osnovni izračun za eno leto hitro pokaže, kako stvari stojijo. Se mamici še splača hoditi v službo ob minimalni plači, ki jo prejema? Računica je preprosta: za vrtec bo plačevala okoli 628 evrov na mesec, njena plača pa bi znašala okoli 1000 evrov (brez malice in prevoza, česar v izračun nismo vključili, saj se predvideva, da bi ta znesek porabila za malico in prevoz na delo ter s tem povezane stroške). Če k temu prištejemo še obvezna letni in zimski regres (skupaj približno 2223 evrov), je jasno, da se mladi mamici delo splača. Za vrtec bo namreč na letni ravni odštela okoli 7.542 evrov, letni neto prihodki pa bodo znašali 14.223 evrov, skupaj bo mamica v "plusu" 6.681 evrov. Tudi če v ta znesek dodamo še okoli 50 evrov na mesec, ki bi jih prejemal partner, če bi njegova partnerka bila vzdrževana članica, se znesek ne bi bistveno spremenil, še vedno bi bila v 'plusu' za dobrih 6000 evrov. 

Pavšalni izračun 2: Stroški vrtca nižji prihodnje leto

Toda če bi mamica 12-mesečnega otroka v jaslih ostala doma, bi imela družina zaradi manj prihodkov naslednje leto nižjo oskrbnino za vrtec. Naš izračun ob upoštevanju moževe plače 3500 evrov bruto in 3500 evrov dodatnega denarja preko regresov ter 2000 evrov zneska zaradi premoženja je pokazal, da bi družina prihodnje leto padla v sedmi (in ne več deveti) dohodkovni razred, kar bi pomenilo plačilo 53 odstotkov oskrbnine programa (in ne več 77).

V primeru jasli, ki bi jih dveletni otrok še obiskoval, bi to znašalo 432 evrov na mesec oz. 5.184 evrov na letni ravni. Sem pa moramo prišteti še otroški dodatek, ki bi ga družina po novem prejemala. To bi znašalo 29,52 evra na mesec oz. dobrih 354 evrov na letni ravni.

Če bi torej mamica ostala doma prvo leto, drugo pa se vrnila na delo, bi prvo leto resda izgubila 6000 evrov, toda drugo leto bi bila (v primerjavi s tem, če bi hodila v službo) na boljšem za 2715 evrov. Plačala bi namreč 2358 evrov manj vrtca, obenem pa dobila še 354 otroškega dodatka.

Izračun se še vedno ne približa ničli, saj bi v tem primeru, torej če bi eno leto ostala doma, mamica bila v minusu za 3285 evrov oz. 273,75 evrov na mesec, ko je bila doma. V obeh izračunih sta jeziček na tehtnici zimski in letni regres, ki mamici prinašata dodaten prihodek. Brez njiju bi bila računica že povsem drugačna.

Zgoraj opisani primer mnogi označujejo kot paradoks sistema: tisti, ki delajo več in zaslužijo več pogosto plačujejo bistveno več za vrtec, medtem ko se lahko pri nižjih prihodkih strošek močno zmanjša ali celo izgine.

Kljub vsemu mamica poudarja, da odločitev ni enostavna. "Ne gre samo za denar. Gre tudi za kariero, socialno varnost, pokojnino. Ampak ko vidiš številke, se res vprašaš, ali sistem spodbuja delo ali ne. Tudi če bi bila za dvesto ali tristo evrov na slabšem, se je tu treba vprašati, koliko logističnih težav in stresa prinese delo."

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da ima dolgoročna neaktivnost na trgu dela lahko negativne posledice pri iskanju službe, vendar se zdi, da trenutni sistem v določenih primerih ustvarja nelogične finančne spodbude. Dodaten negativni vidik je tudi ta, da bi mlada mamica, če bi ostala doma, izgubila eno leto delovne dobe, prav tako pa bi v službi izgubila možnost napredovanja. Pozitivni vidik, ki marsikateremu staršu veliko pomeni, pa je zagotovo ta, da bi se z otrokom, ko ta še ne zna govoriti, lahko bolje povezala in prestavila odhod v vrtec pri kasnejši starosti.

V treh letih dobrih 21 tisoč evrov za vrtec

Je pa naš izračun, ki sicer ne upošteva novih podražitev ali pocenitev, ki utegnejo slediti v prihodnjih letih, pokazal, da bi njena družina, če bi bila oba starša zaposlena pod enakimi pogoji kot sedaj, da bi v prvih treh letih vrtca plačali kar neverjetnih 21.230 evrov vrtčevske oskrbnine. Vsekakor je takšen znesek nekaj, kar bi pod drobnogled morala vzeti tudi nova vlada. Spomnimo: nekatere stranke so imele v svojih programih tudi obljubo o brezplačnih vrtcih za vse. 

dezurni@styria-media.si