Devetošolka se je na portalu Predlagam vladi obrnila na vlado z željo, da bi med poletnimi počitnicami delala in zaslužila svoj prvi denar. "Med poletnimi počitnicami bi rada delala, ker pa imam septembra rojstni dan, še nisem stara 15 let," je v pobudi pojasnila, da je po trenutnih pravilih omejena pri počitniškem delu, ker še ni dopolnila 15 let in praviloma preko študentske napotnice še ne more delati. "Preko študentskega servisa lahko delaš, ko zaključiš osnovno šolo, se vpišeš v srednjo in dopolniš 15 let," je zapisano na spletni strani e-Študentskega servisa. Devetošolka je vladi zato predlagala, naj starostno mejo za delo zniža na 14 let oziroma naj počitniško delo omogoči vsem učencem, ki so zaključili osnovno šolo, "ne pa samo tistim, ki so rojeni v prvi polovici leta in že imajo 15 let".

Toda tudi otroci, mlajši od 15 let, v Sloveniji lahko delajo

Toda tudi otroci, mlajši od 15 let, v Sloveniji lahko delajo, vendar le izjemoma in pod strogimi pogoji, so ji na portalu Predlagam vladi odgovorili z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 211. členu določa, da je delo otrok, mlajših od 15 let, praviloma prepovedano, vendar lahko otrok "izjemoma, proti plačilu, sodeluje pri snemanju filmov ter pri pripravi in izvajanju umetniških, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti".

Zakon omogoča tudi, da otroci, ki so že dopolnili 13 let, med šolskimi počitnicami opravljajo lažja dela, vendar le pod posebej določenimi pogoji in le za določen čas. 

Omejitev delovnega časa: Mlajši od 15 let ne smejo delati več kot 6 ur na dan oziroma 30 ur na teden

Foto: Profimedia Počitniško delo Zakon na primer določa, da je treba otrokom, ki opravljajo lažja dela v času šolskih počitnic, "v času šolskih letnih počitnic zagotoviti najmanj dva tedna neprekinjenega počitka". Poleg tega za lažja dela v času šolskih počitnic ZDR-1 v 212. členu določa omejitve delovnega časa.

Po spremembi zakona, ki se je zgodila 7. novembra 2023, delovni čas otrok, mlajših od 15 let, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme trajati več kot 6 ur na dan oziroma 30 ur na teden. Pred spremembo je veljalo, da lahko otroci, mlajši od 15 let, med počitnicami delajo 7 ur na dan oziroma 35 ur na teden.

Mlajši od 15 let morajo za delo pridobiti dovoljenje

Pogoj za delo otroka, mlajšega od 15 let, je tudi pridobitev dovoljenja za delo s strani inšpektorja za delo. Postopek in pogoje za izdajo dovoljenja ureja Pravilnik o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let. V njem je navedeno, da mora vloga vsebovati:

1. podatke o vlagatelju (ime in priimek, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, EMŠO; pri tujcu rojstni datum; razmerje do otroka),
2. podatke o otroku (ime in priimek, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča – če ni enak kot vlagateljev, rojstni datum in spol),
3. podatke o delodajalcu (naziv, sedež, morebitna podružnica, matična številka za sedež in podružnico ter dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja),
4. podatke o osebi, ki bo pri delodajalcu odgovorna za otroka v času dela (ime in priimek ter delovno mesto oziroma pooblastila in odgovornosti v delovnem procesu),
5. podatek, ali gre za delo po prvi ali drugi alineji drugega odstavka 1. člena pravilnika,
6. podatek o vrsti dela,
7. natančen opis dela,
8. podatek o času in kraju opravljanja dela (okvirni datum začetka in zaključka, predviden čas dela v dnevu oziroma okvirno predviden čas prisotnosti na snemanju ter lokacija).

Obvezna priloga vlogi je "podpisan izvod pogodbe, na podlagi katere bo otrok opravljal delo". Vloga se vloži na predpisanem obrazcu, ki je kot priloga sestavni del pravilnika.

Pred izdajo dovoljenja lahko inšpektor opravi ogled

"Dovoljenja se izdajajo izjemoma in pod pogoji, ki zagotavljajo varnost, zdravje, izobraževanje in razvoj otroka," dodajajo, da precej prošenj za izdajo dovoljenja zavrnejo. "Inšpektor za delo namreč pred izdajo dovoljenja oceni, ali delo, ki ga bo otrok opravljal, lahko ogroža njegovo varnost, zdravje, moralo, izobraževanje ali razvoj. Oceno utemelji na ugotovitvah o vrstah in stopnji tveganja na delovnih mestih, povezanih z delom otroka, kot so opredeljena v izjavi o varnosti delodajalca. Pred izdajo dovoljenja lahko inšpektor za delo glede na okoliščine po lastni presoji opravi tudi ogled pri delodajalcu, kjer bo otrok opravljal delo," je določeno v Pravilniku o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let.

"Kadar inšpektor za delo na podlagi vloge iz 4. člena tega pravilnika, izjave o varnosti delodajalca in morebitnega ogleda pri delodajalcu ne more opraviti ocene ogroženosti otroka glede varnosti, zdravja, morale, izobraževanja in razvoja, pred izdajo dovoljenja zahteva mnenje pristojnega centra za socialno delo, šolske svetovalne službe ali druge pristojne organizacije. Zaprosilu za mnenje priloži tudi vlogo iz 4. člena tega pravilnika, iz katere sta razvidna opis dela otroka in obseg njegovega dela," je še zabeleženo v pravilniku.

Postopek je lahko dolgotrajen, vloge pa zavračajo

Postopek izdaje dovoljenja je odvisen predvsem od popolnosti vloge. Na inšpektoratu opozarjajo, da je "postopek lahko časovno zahtevnejši, kadar je vloga vložena tik pred predvidenim začetkom dela, saj takrat praviloma ni več dovolj časa za dopolnitve ali za pridobivanje morebitnih dodatnih mnenj".

Na inšpektoratu pravijo, da dovoljenja precej pogosteje kot zaradi pomislekov glede varnosti in zdravja otroka ne odobrijo zaradi "prepozne vložitve". "Takšnih primerov je letno približno 15 do 19," so nam povedali na inšpektoratu.

Otrok mora biti plačan, minimalna urna postavka pa ni določena

Otrok mora biti za opravljeno delo plačan. Kot za Žurnal24 pojasnjujejo na inšpektoratu, pa urna postavka ni posebej predpisana. Inšpektorat tudi ne vodi statistike o tem, koliko so otroci za takšno delo plačani oziroma kakšna so najpogostejša plačila v praksi.

Podatki inšpektorata, ki so nam jih posredovali, kažejo, da se večina vlog sploh ne nanaša na klasično počitniško delo, ampak na sodelovanje otrok pri snemanju filmov, oglasov, umetniških, scenskih, športnih in podobnih dejavnostih.

Leta 2023 je bilo vloženih 806 vlog za delo otrok, leta 2024 1027 vlog, leta 2025 pa 973 vlog.

Delež vlog za 'počitniško lažje delo otrok, mlajših od 15 let', je bil zelo majhen. Leta 2023 je znašal približno 2 odstotka vseh vlog, leta 2024 približno 3 odstotke, leta 2025 pa znova približno 2 odstotka.

"V praksi otroci med počitnicami običajno delajo en do dva tedna," so nam povedali na inšpektoratu. Statistike po regijah pa na inšpektoratu ne vodijo.

Prijave so redke, pogosto povezane z družbenimi omrežji

Na vprašanje, kako pogosto preverjajo, ali delodajalci spoštujejo obveznost obveščanja inšpektorata o točnem začetku dela ter vodijo dnevno evidenco prihoda in odhoda otroka, nam na inšpekciji za delo konkretnih številk niso navedli. Prav tako nam niso posredovali natančnih podatkov o številu nadzorov, ugotovljenih kršitev, glob ali opozoril v letih od 2023 do 2025.

Pojasnili pa so, da so prijave domnevnih kršitev v zvezi z delom otrok "redke". "Najpogosteje se nanašajo na vsebine, objavljene na spletu," pojasnjujejo, da se prijave najpogosteje nanašajo na delo otrok, ko gre za promoviranje izdelkov na družbenih omrežjih.

Foto: Profimedia Promocija

Kazni so visoke

Sankcije za kršitve posebnega varstva otrok in mladostnikov določa ZDR-1. Okvirno se lahko izrečejo naslednje globe: pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik od 3000 do 20.000 evrov; manjši delodajalec od 1500 do 8000 evrov; delodajalec posameznik od 450 do 1200 evrov; odgovorna oseba delodajalca oziroma odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti od 450 do 2000 evrov.

nika.vajnhandl@styria-media.si