1. septembra 1939 je nacistična Nemčija, potem ko je pred tem sklenila pakt o nenapadanju s Sovjetsko zvezo, napadla Poljsko. Adolf Hitler je napad utemeljil s trditvijo, da Poljaki nenehno napadajo nemško državno ozemlje, pri tem pa je izrabil tudi inscenirani napad na nemški radijski oddajnik, ki so ga v resnici uprizorili pripadniki posebnih enot SS, oblečeni v poljske uniforme.

Ti so kmalu po zavzetju oddajnika v poljskem jeziku oddali kratko protinemško sporočilo. Da bi bil napad videti kar najbolj prepričljiv, so s seboj pripeljali sleškega Nemca Franciszeka Honioka, ki je odkrito simpatiziral s Poljaki, ga umorili z injekcijo, večkrat ustrelili v glavo ter ga pustili pri oddajniku, da bi bilo videti, kot da je bil ubit med napadom nanj. Njegovo truplo so pozneje kot dokaz za napad pokazali policiji in novinarjem.

Skoraj šest let krvi
V skladu s sporazumom Ribbentrop–Molotov je sicer 17. septembra 1939 na Poljsko vkorakala tudi Rdeča armada in zasedla območja, ki so bila v omenjenem paktu obljubljena Sovjetski zvezi. Slabo oboroženi Poljaki niso bili kos močnim nemškim enotam, ki so ob podpori vojnega letalstva že prvi dan osvojile velik del poljskega ozemlja.

Po desetdnevnem obleganju in nenehnih nemških letalskih napadih se je Varšava predala, 120 tisoč poljskih vojakov pa je prešlo v nemško ujetništvo. Zadnji poljski vojak se je predal 6. oktobra.

Dva dni po nemškem napadu na Poljsko sta vojno Hitlerju napovedali Velika Britanija in Francija, do leta 1941 pa je vojna zajela ves svet.

V Evropi se je vojna z brezpogojno kapitulacijo Nemčije končala maja 1945, na Daljnem vzhodu pa s kapitulacijo Japonske šele avgusta istega leta. Vojna je po svetu zahtevala več kot 50 milijonov žrtev.

Poljski voditelji zaznamovali obletnico začetka vojne
Poljski voditelji, diplomati in veterani so se davi ob 4.45 zbrali na polotoku Westerplatte blizu Gdanska, kjer so s slovesnostjo obeležili začetek druge svetovne vojne in se poklonili tistim, ki so dali svoja življenja v boju proti nacistični Nemčiji.

Osrednja slovesnost bo na polotoku, kjer se je okoli 180 poljskih vojakov pod poveljstvom majorja Henryka Sucharskega teden dni upiralo nemškim silam, sicer popoldne. V spomin na poljski upor so leta 1966 postavili 25 metrov visok spomenik, pri katerem bo tudi popoldanska slovesnost.