Foto: Nik Rovan kolumnisti 06.04.11 Tjasa Pureber, foto: nik rovan Slovenija mora do oktobra šefe Evropske unije prepričati, da svojim prebivalcem v zadostni meri zateguje že tako pretesne pasove. Denarja zmanjkuje povsod, od zdravstvene blagajne, kjer vsi priznavajo, da do konca leta ne bodo mogli zvoziti vseh izdatkov, do šolstva in sociale. Vsi tisti, ki so leta sredstva metali čez okno in se pretvarjali, da se nam kriza kot sestavni del kapitalizma ne more zgoditi, nam zdaj dopovedujejo, da moramo biti racionalni in ne porabiti več, kot imamo. Ob tem seveda poteka divja bitka za nekaj podjetij, ki še plujejo nad vodo. In vsi se zgražajo zaradi mišičev. Ne trdim, da njegovo potencialno imenovanje na čelo Luke Koper zaradi političnega pedigreja obrvi dviguje neupravičeno. A prav neverjetna je lahkotnost, s katero politiki popadejo priložnost, da problematizirajo posameznika, ne pa sistemsko prakso, ki takšne posameznike omogoča že desetletja. Nekaj podobnega se dogaja tudi z odmevnimi primeri obsojanja tajkunov in politikov, ki so odgovorni za tranzicijo, v kateri je (čeprav poskuša vladajoči razred to zanikati) nastal prepad med manjšino, ki ima veliko, in vsemi drugimi, ki jih tlačijo v domnevni srednji razred, pa nimajo nič. Vladajoči razred – tudi zaradi velikega nezadovoljstva, ki se redno manifestira na ulicah – žrtvuje nekaj svojih imen, a to še ne pomeni, da se hkrati spreminja tudi sistem, ki bi takšna dejanja v prihodnje preprečil. Odprtih front je torej veliko, a cinično je pričakovati, da bo na vsiljevanje histerije s strani politikov po nareku odgovorilo vstajniško ljudstvo. Čeprav smo vstaje lahko zaradi notranjih družbenih nasprotij, vse slabšega standarda in vzorov iz tujine lahko slutili, jih nihče ni mogel napovedati. Tako bo tudi z jesenjo. Bes se bo lahko izrazil na ulicah – ali pa tudi ne. Politiki si seveda želijo natančno tempiranega spektakla, ki ga lahko nadzirajo, usmerjajo in nevtralizirajo. V teh izrednih razmerah lahko uspešno krmarijo med enim in drugim nepriljubljenim ukrepom. A lekcija vstaj je jasna: bes ljudi je nepredvidljiv.