Ministrica za kulturo Majda Širca je ob začetku referendumske kampanje pred petim junijem, ko bodo volivci odločali tudi o noveli zakona o arhivih, dejala, da se bo vlada iz načelnih razlogov sredstvom za izvedbo kampanje odpovedala. Dejala je, da ne želijo, da bi "politika v prihajajočem času vstopala v arhiv".
Širca je še dejala, da jih ena referendumska nedelja stane toliko kot en nov arhiv, ki ga želijo zgraditi, ureditve, kot jo predlagajo predlagatelji referenduma, pa po njenih besedah ni nikjer na svetu.
Meni, da so arhivi stvar stroke, zgodovinskega preučevanja in strokovnega dela, ne pa "glasnega predreferendumskega navijaštva".
Škoda za tiste, ki so delali v interesu države
Po mnenju direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sebastjana Selana ni primerno, da so gradiva s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti javna. Povsem nekritična objava teh dokumentov bi po njegovem mnenju pomenila možnost škodovanja interesom države in posameznikom, ki so delali za nekdanjo SDV v interesu Slovenije. Poudaril je, da ni nikjer na svetu države, ki bi omogočala prosto dostopnost gradiv s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.
Tako po mnenju Selana kot direktorja Arhiva RS Dragana Matića bi predčasno razkritje dokumentov ogrozilo varnost države in posameznikov. Matić je dejal, da je novela, kot jo predlaga vlada, ustrezna rešitev, saj je sedanja zakonodaja "zmedena".
SDSNi povedala (Širca, op. p.), da tudi ustavno sodišče meni, da je vladna novela zakona nepotrebna in da je veljavni zakon , ki je bil sprejet leta 2006, v času vlade Janeza Janše, v skladu z ustavo in na ustrezen in evropsko primerljiv način ureja to področje. Podobno ureditev imajo tudi vse vzhodnoevropske države, ki delijo podobno polpreteklo zgodovino.
SDS: Štiri leta pa nihče ni bil ogrožen
"Novelo je treba na referendumu zavrniti, ker je očitno njen edini namen zaščita nekaterih sedanjih oblastnikov, da javnost ne bi izvedela, kaj so počeli pred letom 1990," pa so se na besede Širce odzvali v SDS.
Opozarjajo, da so bili arhivi javnosti dostopni kar štiri leta, dokler avgusta 2010 publicistu Omerzi niso preprečili dostopa, "ker je raziskoval operacije jugoslovanske tajne službe med slovenskima manjšinama v Italiji in Avstriji in bi to lahko ogrozilo interese nacionalne varnosti. Zanimivo je, da v štirih letih, kolikor so bili arhivi popolnoma odprti, ni bil nihče ogrožen. Danes pa vladni predstavniki trdijo, da bi razkritje podatkov lahko ogrozilo slovenske interese nacionalne varnosti, obenem pa pravijo, da vsebine ne poznajo. Kako je to mogoče? In kaj je tako pomembnega v tistih slabih petih odstotkih bivših udbovskih arhivov, ki jim jih ni uspelo počistiti pred letom 1990, da jih je zdaj treba zapirati".