V nadaljevanju preberite:
- Evropska centralna banka in Evropska komisija poudarjata strateški pomen digitalnega evra, ki naj bi Evropejcem omogočil plačevanje brez odvisnosti od ameriških kartičnih sistemov.
- Za uporabo digitalnega evra se razvija spletna in nespletna različica.
- Uporabnik bi digitalni evro lahko uporabljal prek mobilne aplikacije ali posebne kartice.
- Banke zaskrbljene zaradi svoje finančne stabilnosti.
Evropa pospešuje projekt digitalnega evra, s katerim želi vzpostaviti lasten, enoten plačilni sistem in zmanjšati odvisnost od tujih ponudnikov, predvsem ameriških kartičnih velikanov, kot sta Visa in MasterCard. 21 evropskih držav je trenutno pri kartičnih plačilih odvisnih od neevropskih sistemov. Obstajajo sicer določene plačilne rešitve, v Sloveniji Flik, vendar so večinoma samo nacionalne, medtem ko v evroobmočju ne obstaja enoten sistem.
ZDA lahko vplivajo na številna področja, od umetne inteligence in oblačnih storitev do plačilnih sistemov. Prav to je eden ključnih problemov, ki jih želi projekt digitalnega evra rešiti. Za razliko od kartičnih plačil bi digitalni evro državljanom omogočil neposredno uporabo digitalnega denarja kot zakonitega plačilnega sredstva, ki bi ga podpirala Evropska centralna banka (ECB). Torej bi šlo za gotovino, vendar v digitalni obliki.
Evropske unija projekt digitalnega evra podpira, a z različnimi poudarki: ECB in Evropska komisija podpirata tako spletno kot nespletno različico, Svet EU želi digitalni evro kot strateški projekt za večjo evropsko avtonomijo, Evropski parlament pa razpravlja predvsem o zasebnosti, vlogi bank in omejitvah imetja.
Digitalni evro kot "digitalna gotovina"
Uporabniki bi digitalni evro hranili v digitalni denarnici, do katere bi dostopali prek aplikacije ali posebne kartice. Ključna razlika v primerjavi z današnjim bančnim denarjem bi bila, da digitalni evro ne bi bil klasičen bančni depozit, temveč neposreden denar centralne banke, podoben gotovini, le v elektronski obliki. To pomeni, da bi bil v primeru propada banke še vedno varen, saj ne bi bil odvisen od bilanc komercialnih bank.
Spletna in nespletna različica
Uporabljal bi se na način, kot se danes uporablja gotovina: uporabnik bi digitalni evro "naložil" v denarnico in z njim plačeval v trgovini ali na spletu, brez posredovanja kartičnih omrežij. Evropska komisija in ECB razvijata dve obliki: spletno in nespletno različico. Prva bi bila namenjena za plačila prek interneta in mobilnih aplikacij, nespletna različica, ki bi delovala brez internetne povezave.
Pri nespletni različici bi uporabnik uporabljal elektronsko napravo oziroma digitalno denarnico, transakcije med dvema denarnicama pa bi bile popolnoma zasebne. Povezava z internetom ne bi bila potrebna, ker bi bil digitalni denar že naložen v denarnici. To pomeni, da bi sistem deloval tudi v primeru kibernetskega napada ali izpada elektrike.
Uporabnik bi digitalni evro lahko uporabljal prek mobilne aplikacije ali posebne kartice. Plačevanje bi bilo možno tudi brez internetne povezave, sredstva pa bi bila shranjena neposredno v digitalni denarnici. Če bi uporabnik izgubil napravo, bi to lahko pomenilo izgubo sredstev, podobno kot pri izgubi gotovine.
Zasebnost in varnost podatkov
Evropska komisija in države članice so naklonjene tako spletni kot nespletni različici digitalnega evra, Evropski parlament pa bi raje najprej uvedel nespletno rešitev. Glavni pomisleki evroposlancev pa se nanašajo na varovanje zasebnosti. Del poslancev opozarja na tveganje prevelike sledljivosti plačil pri spletni različici, zlasti če bi v sistem vstopali različni posredniki. ECB medtem poudarja, da ne deluje profitno in zato ne bi imela interesa za zbiranje ali prodajo podatkov uporabnikov. ECB naj bi skušala zagotoviti, da osebni podatki ne bodo vidni nobenemu drugemu akterju razen bankam, ki te podatke vidijo že danes. Pri neposrednih transakcijah med digitalnimi denarnicami pa naj bi bila zasebnost celo večja in primerljiva z gotovino. Zagotovili naj bi šifrirane osebne podatke, zato bi bila pri neposrednih transakcijah raven zasebnosti primerljiva ali celo višja kot pri današnjem prometu s karticami.
Projekt digitalnega evra se je začel leta 2023, zakonodajni proces pa naj bi se nadaljeval v letih 2026 in 2027. Po sprejetju zakonodaje bo sledil pilotni projekt, prve dejanske uvedbe pa bi bile mogoče okoli leta 2029.
Eden največjih izzivov projekta vpliv na bančni sistem
Eden ključnih pomislekov, predvsem za banke, je finančna stabilnost. Digitalni evro, za katerega bi jamčila Evropska centralna banka, bi namreč postal najvarnejši možen način hranjenja denarja. Banke opozarjajo, da bi ljudje lahko množično prenesli sredstva z bančnih računov v digitalne denarnice. V razpravah se tako pojavlja ideja omejitve imetja digitalnega evra. Namen teh omejitev je preprečiti, da bi ljudje množično dvignili denar iz bank, kar bi lahko ogrozilo stabilnost finančnega sistema. Trenutni kompromis je približno 3.000 evrov.
Po ocenah bi stroški uvedbe digitalnega evra znašali med 4 in 5,8 milijarde evrov, kar Evropska komisija ocenjuje kot obvladljivo, saj naj bi sistem delno temeljil na obstoječi infrastrukturi.
Kdo bo določal omejitve?
V Evropskem parlamentu menijo, da bi morali omejitve določati Evropska centralna banka in vlade držav članic skupaj. Države članice Evropske unije so med seboj glede na dohodke zelo različne. Zato nekatere države članice menijo, da bi morale imeti nacionalne vlade besedo pri določanju omejitev imetja digitalnega evra. Ker Evropska komisija običajno spremlja izvajanje zakonodaje v praksi, bi po oceni evroposlancev tudi pri digitalnem evru nadzorovati sistem in imeti možnost prilagajanja teh omejitev.
Izguba prihodkov iz provizij
Banke lobirajo proti projektu digitalnega evra tudi zaradi izgube dela prihodkov iz provizij. Danes banke namreč zaslužijo tudi z medbančnimi pristojbinami pri kartičnih plačilih, kot sta Visa in MasterCard, zato bi morebitna sprememba sistema lahko vplivala na njihov poslovni model. Evropska centralna banka ob tem poudarja, da banke ne bi bile izključene iz sistema, temveč bi še naprej sodelovale pri distribuciji digitalnega evra in upravljanju infrastrukture.
to je edini nacin za izkoreninjenje sive ekonomije, mafije
Če bi uporabnik izgubil napravo, bi to lahko pomenilo izgubo sredstev, podobno kot pri izgubi gotovine ! Priložnost za tatove …