"Tako je to, lahko imaš 40 let starostne pokojnine brez dokupa ali samo 15 let zavarovalne dobe in dobiš isto pokojnino!? Komu se bo splačalo po nepotrebnem za isti znesek pokojnine plačevati vse prispevke (najmanj 600 evrov na mesec) v pokojninsko blagajno," se je nekdo vprašal na spletu.

Zraven je pripel sliko, iz katere je razvidno, da bi se lahko upokojil letos septembra, ko bi dopolnil 40 let pokojninske dobe, ali pa čez slabi dve leti, julija 2027, ko bo dopolnil 65 let in imel najmanj 15 let pokojninske dobe. V oči bode, da bi kljub skoraj dvema letoma dodatnega dela in plačevanja prispevkov dobil enako pokojnino, kot če se upokoji takoj: 781,94 evra. Nobene spodbude torej za dodatni dve leti dela.

Foto: slika zaslona Izračun pokojnine ezpiz, zagotovljena pokojnina

Drži, da v njegovem konkretnem primeru za dodatni dve leti plačevanja prispevkov ni nobene motivacije v višini pokojnine. Hkrati pa ne drži, da bi vsak pri 65 letih za le 15 let pokojninske dobe dobil takšno pokojnino. Bralec je namreč upravičen do zagotovljene pokojnine, ki pripada le tistim s polno pokojninsko dobo, ki zdaj znaša 40 let.

Po trenutno veljavni zakonodaji se lahko upokojiš pri 60 letih, če imaš 40 let pokojninske dobe. Če je nimaš, pa se lahko z vsaj 15 leti pokojninske dobe upokojiš pri 65 letih.

Z le 15 leti dela je pokojnina res bedna 

Če se upokojiš le s 15 leti pokojninske dobe, se ti pokojnina odmeri z odmernim odstotkom 29,5 odstotka od pokojninske osnove (to je zelo poenostavljeno povprečje plač brez dodatkov v najugodnejših zaporednih 24 letih). Odmerni odstotek se za vsako leto zviša za 1,36 odstotne točke in pri 40 letih pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka.

Poglejmo na konkretnem primeru: Če ima nekdo pokojninsko osnovo 1575 evrov, bi s 40 leti pokojninske dobe dobil tisoč evrov pokojnine, s 15 leti pa le 465 evrov.

Kdor se po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe ne upokoji, mu nato vsakega pol leta prinese še 1,5 odstotne točke višji odmerni odstotek (največ do treh let). Če bi v konkretnem primeru oseba delala dve leti dlje, bi namesto tisoč dobila 1095 evrov pokojnine (pod predpostavko, da se pokojninska osnova ne bi spremenila).  

• Preberite tudi: Kdaj se je bolj ugodno upokojiti: letos ali naslednje leto?

Sliko zamegli zagotovljena pokojnina

Naš bralec je nekoliko poseben primer, saj je upravičen do zagotovljene pokojnine. Zagotovljena pokojnina je najnižja pokojnina, ki jo v primeru polne pokojninske dobe 40 let zagotavlja država, kadar je izračunana pokojnina nižja od zneska zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 781,94 evra.

Foto: Profimedia denar banka štetje denarja denarnica evri bankkomat

Očitno je bralčeva pokojninska osnova tako nizka, da tudi v primeru dodatnih skoraj dveh let dela (in dopolnjenega dodatnega leta in pol ter 4,5 odstotne točke višjega odmernega odstotka) ne preseže zneska zagotovljene pokojnine, ki bi tako ostala enaka kljub daljšemu delu in plačevanju prispevkov.

So na pa ministrstvu poudarili, da to ni edina spodbuda za odložitev upokojitve. Kdor dlje časa ostane zaposlen za polni delovni čas, lahko uveljavi izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Ta del pokojnine se lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Po treh letih se zavarovancem izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine.

To ugodnost pa bi naš bralec, če bi delal dlje, lahko izkoristil, prva tri leta dodatnega dela bi mu prinesla približno 300 evrov na mesec.

Teh 40 odstotkov pa se izračuna od dejansko odmerjene pokojnine, ne od zagotovljene pokojnine. "Glede na izrecno določbo navedenega 39.a člena, da se zavarovancu izplačuje 40 % del starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, določbe glede odmere 40% od zagotovljene pokojnine, v tem primeru ne pridejo v poštev. Zagotovljena pokojnina je namreč institut, ki se zagotavlja starostnim in invalidskim upokojencem, kar pa uživalci 40 % dela pokojnine niso. Ne glede na navedeno, pa se 40% del pokojnine odmeri z upoštevanjem določb, ki urejajo odmero od najnižje pokojninske osnove," so pojasnili na ministrstvu za delo. 

janez.zalaznik@styria-media.si