"Nikakor ne najdem slovenskega napisa okusa na embalaži," se nam je pritožil Ljubljančan, ki je kupoval enega od izotoničnih napitkov v domači trgovini. Hrvaški proizvajalec je na veliko zapisal "limun" in na robu v občutno manjšem tisku tudi "limona", a mu v skladu s slovensko zakonodajo najverjetneje tudi tega ne bi bilo treba.

Zakon o javni rabi slovenščine namreč določa, da morajo biti besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah v slovenščini oziroma "zlahka razumljivemu jeziku". Kot nam je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, ki tudi bdi nad uporabo jezika v javni uporabi, je poleg slovenskega jezika (razen na območjih narodnih skupnosti, kjer se uporabljata tudi jezika narodnih skupnosti) načeloma dopustna tudi uporaba tujih besed, če gre na primer za besede, ki jih večina slovenskih potrošnikov uporablja v vsakdanjem življenju oziroma pozna njihov pomen, hkrati pa se ujemajo z vsebino oglasa.

Katere besede oziroma v kakšnem obsegu pa obveljajo za "zlahka razumljive", pa Tržni inšpektorat RS odloča v vsakem primeru posebej, glede na okoliščine.

"Only, mega value, mega price, crazy price, must go" ni dovolj razumljivo

Čeprav zakonodaja glede uporabe slovenščine ni strogo določen, to še ne pomeni, da lahko trgovci povsem mirne vesti uporabljajo tuje jezike. Upravno sodišče je pritožbo podjetnika, ki ga je zaradi napisov "only, mega value, mega price, crazy price, must go" leta 2009 obravnaval tržni inšpektorat, namreč zavrnilo in odločilo, da napisi niso "zlahka" razumljivi.

Navedli so, da je za lahko razumljiv jezik mogoče šteti "jezik, ki ga potrošnik ob njegovi običajni motiviranosti, brez naprezanja ter pomoči druge osebe oziroma pripomočka hitro in pravilno razume". V razsodbi sodišče prav tako navaja, da od vseh generacij ni mogoče pričakovati, da razumejo angleško, ob tem pa še dodaja, da je potrebno pri znatnem številu prebivalstva vendarle upoštevati, da so mnogi imeli v osnovnih šolah kot obvezni tuji jezik tudi nekatere druge jezike.

Zaradi neuporabe slovenščine letos tri prepovedi poslovanja

Tržni inšpektorat uporabo slovenščine sicer nadzira tudi pri kontroli prisotnosti nevarnih proizvodov pri trgovcih (izmenjava informacij v sistemu RAPEX), kjer se dodatno preverja tudi prilaganje navodil k proizvodom za uporabo v slovenskem jeziku. "Tako se pri vsakem trgovcu izbere nekaj proizvodov, ter se preveri priložena navodila za uporabo," je pojasnila Andrejka Grlić in dodala, da so v letošnjem letu preverili 256 trgovcev oziroma 766 proizvodov. V 45 primerih oziroma skoraj šest odstotkih navodila za uporabo v slovenskem jeziku niso bila ustrezna.

Zaradi neuporabe slovenskega jezika pa so v letošnjem letu izdali 3 upravne odločbe, s katerimi se je zavezancem prepovedalo sporno poslovanje do odprave nepravilnosti, 21 opozoril in 24 opominov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru, 10 glob v prekrškovnem postopku ter 98 opozoril po zakonu o prekrških.