'Črni sosedje bitko dobili, vojne pa ne'

Foto: Žurnal24 Massimiliano Lacota, predsednik Unije Istranov.
Okrog 50 članov Unije Istranov je pri jami Golobivnica pri Lokvi opravilo žalno slovesnost. Domačini in predstavniki drugih antifašističnih organizacij so premagali čustva in njihov shod dostojanstveno ignorirali.
Oglej si celoten članek
"Tako smo ravnali, ker se zavedamo, da bi emocije ljudi lahko sprožile negativen odziv, prišlo bi lahko do fizičnega obračunavanja. Ravno to pa si je Unija Istranov želela, da bi lahko potem en razbit nos kazala po celem svetu in širila o nas obtožbe, da smo "genociden" in "barbarski" narod. Naše ravnanje je bilo zavestno. Zahvaljujem se krajanom, ki so pokazali tako visoko moralno držo," je odločitev komentiral Božo Novak , član Civilne iniciative (CI) za Primorsko, ki je ob robu današnjega dogodka sklicala novinarsko konferenco. Novak je poudaril, da so Primorci ob tem dogodku izredno prizadeti.

"Za v bodoče pa smo sklenili, da podobnih shodov ne bomo več dovolili, kajti naša država mora zaščiti čustva ljudi in integriteto našega ozemlja. Čeprav se Unija Istranov noče enačiti s fašisti, je profašistično usmerjena in deluje v smeri, da bi nekoč prišlo do revizije meje," je poudaril Novak in napovedal, da bodo zahtevali, da se zakonsko določi, da vse dokler ne bo raziskano, kaj je v jamah, ob njih kakršnekoli manifestacije ne bodo dovoljenje.

"Sramotenje Republike Slovenije"
Odločitev o tem, da se Uniji Istranov ne bo preprečilo slovesnosti, je nekatere sicer zelo razburila. Na tiskovni konferenci je bilo slišati marsikatero pikro in žaljivo izjavo na račun CI za Primorsko. Z njimi ni skoparil predvsem tržaški profesor Samo Pahor . Odločitev, da se Uniji Istranov ne upre, je označil za sramotno. "Nisem fundamentalist, ker ustava ni nobena skrajnost, ampak zlata sredina." Pahor je bil zelo kritičen tudi do slovenske države, ki se po njegovih besedah ne obnaša kot država. "V kazenskem zakoniku piše, da obstaja kaznivo dejanje sramotitve Republike Slovenije. Ta organizacije, ki je tukaj praznovala, se je kriminalno obnašala, in naša oblast to dopušča!" je ogorčen Pahor.

© Veronika Rupnik

 
Kampanja rehabilitacije fašizma
Kljub temu pa brez upora, čeprav le simboličnega, ni šlo. Za mirno protimanifestacijo ob spomeniku padlim v NOB sredi Lokve se je namreč odločilo tržaško protifašistično društvo Promemoria. "Nismo prišli zato, da bi nasprotovali ali postavljali pod vprašaj odločitev krajanov, ampak zato, ker je današnji dogodek del veliko večje kampanje rehabilitacije fašizma, ki se dogaja v Italiji že skoraj 30 let. Podobno se dogaja tudi v Sloveniji. Pomembno se nam je zdelo, da Massimilianu Lacoti (predsednik Unije Istranov, op. p.) in njegovim privržencem simbolično izbijemo iz rok orožje nacionalne nestrpnosti in dokažemo, da ne obstajajo v Italiji samo Lacote," je v imenu okrog 30 udeležencev žalne slovesnosti, med katerimi so bili tudi potomci ezulov, povedal Sandi Volk , predsednik društva Promemoria in izrazil svojo željo po tesnejšem čezmejnem sodelovanju vseh antifašistov.

Zgodovina se ne začne 1943 ali 1945

"Dogodek opozarja, da bi bil že čas, da Slovenija in Italija končno raziščeta jame. Glede jame Golobivnica iz dosedanjih raziskav še nimamo odgovora, katere žrtve ležijo v njej. Domačini pravijo, da v njej ni Italijanov," pa je komentiral zgodovinar Gorazd Bajc , ki je prav tako spremljal današnje dogajanje v Lokvi. "Če bi jamo raziskali, bi lahko padel eden od mitov. Zgodovina je polna mitov, tudi stereotipov, zgodovino vsak narod pozablja, selekcionira. Zgodovina se ne prične ne 8. septembra 1943 ne 1. maja 1945. Nihče ne negira nasilja, ki se je takrat zgodilo, toda treba je pogledati tudi dogajanje pred tem," je še dodal Bajc.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.