Kandidat za ministra za finance Uroš Čufer se je pred začetkom seje rokoval z vsemi poslanci, člani odbora za finance. Na začetku je izpostavil dve prioriteti: zagon gospodarstva in konsolidacija javnih financ. Čufer meni, da mora država rešiti neravnovesja.

Prezadolženost podjetij zavira gospodarsko rast, to je največji problem. Tudi če lahko odplačuje kredite, je težava, če za razvoj ne ostane nič denarja. Če ne morejo povečevati prihodkov, lahko samo znižujejo stroške, opozarja Čufer. Dodaja, da časa ni veliko, saj je obrestna mera rekordno nizka in tako nizka ne bo več zelo dolgo.

Poudaril je, da v slabem gospodarstvu ne more biti dobrih bank in da se je doslej preveč pozornosti namenjalo reševanju bank, premalo pa preostalemu gospodarstvu. Meni, da je pobuda združenja bank in Banke Slovenije, ki sta naredila seznam podjetij, ki imajo dober poslovni model in bi jim bilo smiselno pomagati. Ali bi tem podjetjem pomagali z dokapitalizacijami, hibridnimi instrumenti ali garancijami ter koliko bi to stalo, še ni mogel povedati, saj je potrebno narediti podrobno analizo. Ne bomo imeli dveh ali treh poskusov, opozarja, zato bodo najbrž poskusili s pilotskim reševanjem enega ali dveh podjetij.

Doseči cilj triodstotnega primanjkljaja bo težko, meni Čufer, saj bo padec BDP višji, kot je bil predviden, poleg tega so bila hibridna posojila, dana NLB in NKBM, pretvorjena v delnice. Dodatne ukrepe bo iskal na strani porabe in ne prihodkov (torej višjih davkov), znižanje mase plač in racionalizacija v javnem sektorju se mu zdita pravi usmeritvi, dal pa bo prednost ukrepom trajne in ne začasne narave.

O podpori kandidatu za finančnega ministra se sicer do zaslišanja na odboru nihče od koalicijskih partnerjev ni želel javno opredeliti. A po neuradnih informacijah naj bi tudi s tem kandidatom večina od partnerjev ne imela težav.

"Natančnejši odgovori čez mesec, dva"

Romana Tomc, SDS, je Čuferju čestitala za pogum in dejala, da je bila njegova analiza korektna, toda da vse to že dolgo vemo, zanima pa jo, kako bo te probleme reševal in kdaj bodo izvedeni ukrepi, ki bi bili nujni že včeraj, glede na to, da je pri vseh stvareh omenil, da jih je treba analizirati in preučiti. Ali je opustil idejo o slabi banki, za koliko bo znižal maso plač v javnem sektorju, ali bo dvignil DDV in za koliko časa, kakšen primanjkljaj bo po rebalansu.

Slaba banka bo, je dejal Čufer, meni pa, da se od nje preveč pričakuje. Skrbi ga, da bi zanjo porabili preveč denarja in da cilji niso jasno določeni oziroma da cilji, ki so zapisani, ne bodo doseženi. Pregon odgovornih podpira, se toliko bolj, ker prihaja iz NLB in ga jezi nekakšna lažna solidarnost, da je vsak izmed 3500 zaposlenih v NLB tretiran kot lopov, čeprav ni imel z nepravilnostmi nič. Poleg tega meni, da terjatev ni treba odkupiti, da bi lahko nepravilnosti raziskovali. Kupec banke navadno pove, katerih terjatev ne zeli kupiti in te se prenesejo na slabo banko, gre za dogovor s kupcem. Prenašanje terjatev na zalogo ni najbolj logično, meni Čufer in dodaja, da slaba banka sama ne bo zagnala gospodarstva, kar je tudi eden od ciljev iz zakona.

Da bi slaba banka postala operativna, je v drugih državah trajalo eno leto in morda tudi čakanje nanjo zavira vse skupaj, meni Čufer.

Natančnejše odgovore Romani Tomc pa je obljubil čez kakšen mesec ali dva.