Milan Cvikl, nekdanji predsednik upravnega odbora Soda, je dejal, da se posameznih prodaj ne spomni, so pa bile vse izvedene v skladu s takratno zakonodajo. Pred člani komisije, katere naloga je ugotavljati politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri prodaji omenjenih gospodarskih družb, je poudaril, da je bil med decembrom 2000 in oktobrom 2001, ko je predsedoval upravnemu odboru Soda, zaposlen v NLB in ni bil nosilec javne funkcije. Direktor Soda je bil takrat Anton Končnik, ki je pripravljal gradiva za upravni odbor, zato bi morali za pojasnila konkretnih poslov povprašati njega, je še dodal.

	Pod mizo se ni nič prodalo. Prodalo se je na mizi in na predlog direktorja. Milan Cvikl

Sod je v omenjenem obdobju prodal deleže v 91 podjetjih, med njimi v 15 takšnih, ki so na seznamu preiskovalne komisije, je povedal predsednik komisije Branko Marinič (SDS). Od tega je bilo 14 prodaj nejavnih, je dejal in Cviklu očital, da je upravni odbor dajal soglasja k prodajam kar brez določitve cene. Sod je denimo v tistem času prodal delež v Cestnem podjetju Novo mesto, in sicer brez javnega razpisa in po nižji ceni, kot so jo izračunali analitiki. To prodajo je Marinič označil za izjemno škodljivo in Cvikla vprašal, ali je s tem, ko jo je kot predsednik upravnega odbora omogočil, dobil kakšno nagrado.

Člane komisije je med drugim zanimala tudi prodaja deleža v Hotelih Palace, kjer sta imela Kad in Sod skupaj 36 odstotkov delnic, vendar je Sod svoj delež prodal neposredno Istrabenzu kot edinemu kupcu. "Zakaj me sprašujete o poslih, za katere je računsko sodišče ugotovilo, da so bili smotrni in uspešni?" je odvrnil Cvikl.