Funkcionarji, državni organi, lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil so dolžni poročati o prejetih darilih Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki enkrat letno nato javno objavi seznam daril. Z natančnimi pravili in prijavami na področju prejemanja daril naj bi zmanjšali nezaupanje v funkcionarje in javne uslužbence ter nadzorom deloma tudi odpravljali tveganja za korupcijo.

Lani je tako kot vsako leto daleč največ daril razumljivo sprejel kabinet predsednika republike, kabinet predsednika vlade in zunanje ministrstvo, kjer med darili prevladujejo slike, knjige, vaze, šatulje in druga značilna protokolarna darila.

Kako je FURS na seznam daril vpisal bankovec, če je denar prepovedano sprejeti?

Bi si darila, ki jih funkcionarji ne smejo obdržati, radi ogledali? Izbor protokolarnih daril, ki jih je prejel državni zbor oziroma poslanci, si je mogoče ogledati v vitrinah v preddverju balkona velike dvorane. Zbirko približno 700 protokolarnih daril Milana Kučana hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, zbirki daril Janeza Drnovška in Danila Türka pa sta shranjeni v Centru vojaških šol - kadetnici Maribor.

Večina občin oziroma županov daril sploh ni prejela?

Foto: Žurnal24 razno 29.11.13. izpraznjene kpk, foto: zurnal24 Zavezanci morajo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) vsako leto do 31. marca za preteklo leto poslati seznam vseh prejetih priložnostnih in protokolarnih daril, ta pa nato pripravi katalog daril v preteklem letu in ga objavi na svoji spletni strani. Nina Wabra Jakič, predstavnica za odnose z javnostmi KPK, pri tem izpostavlja, da je nadzor nad prejemanjem daril ukrep za preprečevanje korupcije in nasprotji interesov: "Metoda za odpravljanje obeh vrst tveganj je torej omejevanje vrst in vrednosti dovoljenih daril."

A že dejstvo, da javno objavljen katalog ne vsebuje velikega števila zavezancev, ki so nosilci javnih pooblastil in zavezani poročanju o prejtih darilih, kaže na uhmepiševski odnos dela organizacij, institucij in občina. Tako je od 212 občin na seznamu le 112 občin, od tega pa jih je le 26 prijavilo, da so njihovi zaposleni prejeli karkšnokoli priložnostno ali protokolarno darilo.

In kako ukrepa Komisija za preprečevanje korupcije? "Glede na razpoložljive evidence v preteklosti komisija ni zaznala nepravilnosti sporočenih podatkov, prav tako tudi ni prejela prijav vezanih na to področje."

KPK sicer ima možnost oglobiti (od 400 do 4000 evrov) odgovorno osebo državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, ki komisiji ne posreduje seznamov prejetih daril, pri čemer je KPK v preteklosti že večkrat izpostavila, da tega ne more početi, saj uradnega seznama zavezancev, ki bi jim morali posredovati sezname, nimajo.

KPK lahko funkcionarja kaznuje z globo od 400 do 1200 evrov za prekršek, če sprejetega darila in njegove vrednosti ne vpiše v seznam daril ali ga ne preda v upravljanje organu oziroma organizaciji, v kateri opravlja funkcijo.

Kakšna darila pa podarjata Miro Cerar in Borut Pahor?

Foto: Anže Petkovšek Kolinda in Pahor Nekaj omejitev državnike zavezuje tudi pri dajanju daril. Najvišja vrednost darila, ki se ga ob uradnih obiskih izroči vodji države, tako ne presega višine zadnje uradno objavljene bruto povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji - ta je septembra znašala 1.601,74 evra.

Deloma za darila - ob državniških in uradnih obiskih osebnosti oziroma delegacij iz tujih držav in ob obiskih osebnosti iz Slovenije v tujini - za darila poskrbi Protokol Vlade Republike Slovenije, kjer pravijo, da ob vseh obiskih in dogodkih, ki jih organizirajo posvečajo posebno pozornost izboru daril, saj so darila pomembna sestavina promocije in prepoznavnosti države. Najpogostejša darila pa so: idrijske čipke v različnih oblikah, faksimile redkejših tiskov, knjige, likovna dela, skulpture, replike, kristalni, glineni ter leseni izdelki, grafike, zgoščenke …

Živali se v dar v večini podarjajo le izjemom in še to simbolično.

Za nakup protokolarnih daril je protokol porabil 75.852,13 evra, v letu 2017 bo realizacija znašala 62.327,55 eur. V letu 2018 je v finančnem načrtu Protokola Vlade Republike Slovenije predvideno 50.000 evrov.

Vrsta darila pa je zahtevnejša kot morda to zgleda na prvi pogled, po besedah predstavnikov protokola je izbira darila odvisna od vrste dejavnikov: že prejetih daril gosta, njegove funkcije, funkcije tistega, ki podarja, tipa obiska, način potovanja v tujino, vrste predaje, tipa obiska, področja delovanja gosta, od njegove narodnosti in vere, interesov oziroma hobijev gosta, kulturnih posebnosti in značilnosti države, iz katere prihaja obdarovanec.

Nekaj daril, ki so jih podarili naši državniki v letu 2016:

• Predsednik republike Borut Pahor predsednici Hrvaške Kolindi Grabar-Kitarović: Posoda "Zlato jabolko" z pozlačenim pokrovom Oskarja Kogoja (145 evrov) in osebna torbica Marjete Grošelj (540 evrov).
• Predsednik republike Borut Pahor predsedniku Kosova Hashimu Thaçiju: Okvirjena Plečnikova NUK Boštjana Štineta (210 evrov)
• Najdražje darilo, ki so ga pripravili v protokolu, je predsednik republike Borut Pahor podaril predsedniku Ukrajine Petru Porošenku: Kip "Nosorog", bron, Janeza Boljka (1000 evrov) in knjigo "At the Table with the Slavs" (25 evrov). Ob tem pa je soproga Maryna Porošenko prejela tekač iz idrijske čipke Studia Koder (550 evrov) in broško iz idrijske čipke (45 evrov).
• Predsednik vlade Miro Cerar je Aleksandru Vučiću v Srbiji in 3. zasedanju vlad Srbije in Slovenije podaril dekanter Steklarne Rogaška (52 evrov) in šest steklenic 0,75 litra vina Burja bela 2015 (87 evrov).
• Na delovnem obisku predsednika hrvaške vlade Tihomirja Oreškovića v Sloveniji, 29. januar 2016, je ta od predsednika vlade prejel "Ptička hvaležnosti" Oskarja Kogoja (100 evrov).

Zgolj kot zanimivost naj izpostavimo še, da ob morda najbolj izpostavljenem obisku predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina na Spominski slovesnosti ob 100-letnici Ruske kapelice, 30. julija 2016, ni prišlo do izmenjave daril. Do izmenjave daril po pojasnilih protokola namreč pride le ob državniških in uradnih obiskih, ob delovnih srečanjih pa načeloma ne.