“Vpisanost na Unescov seznam v prvi vrsti prinaša velik ugled Sloveniji in veča njeno prepoznavnost. Če imaš svetovno dediščino, pomeni, da si nekaj spoznal za vrednoto in se hkrati obvezal, da boš zanjo skrbel. Pomeni pa tudi, da je na tem koncu sveta nekaj tako pomembnega, da se to izplača videti,” pravi Tomaž Zorman, vodja naravovarstvene in nadzorne službe v Parku Škocjanske jame in eden izmed tistih, ki glasno opozarjajo na ogrožajoče načrtovane posege v prostor.

Kot pravi, obiskovalci Škocjanskih jam, ki jih je okoli sto tisoč na leto, vedo, kam so prišli in zakaj. Kot Unescova svetovna dediščina so Škocjanske jame namreč postavljene ob bok Velikemu kanjonu, Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu, Mount Everestu … Poleg tega so na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč in v svetovnem programu biosfernih območij. Območij, ki imajo vse te tri odlike, je na svetu le 19.

Tujih obiskovalcev je kar 70 odstotkov, izstopajo Japonci. “To marsikaj pove o odnosu Slovencev do Unescove dediščine. Z anketo smo tudi ugotovili, da je med obiskovalci ogromno visoko izobraženih,” še pravi Zorman. Škocjanske jame privlačijo filmske ekipe, bivši romunski predsednik, po poklicu biolog, pa je zaradi njih prekršil celo protokol, ki je predvideval obisk Postojnske jame.