Po mnenju nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta dogovor, da plače sodnikov niso več vezane na delovno uspešnost, pomeni tudi ponovno uvajanje kulta povprečnosti v sodstvu, hkrati pa je garancija, da bo "naše sodstvo ostalo zelo neučinkovito".

Dvig fiksnih plač sodnikov po njegovem ustvarja nova nesorazmerja, zlasti v primerjavi z zdravniki in visokošolskimi učitelji. "Lahko se zgodi, da bo to sprožilo plaz zahtev sindikatov javnega sektorja," še pravi.

Kot je znano, je vlada danes potrdila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, v kateri je zaobsežen tudi dogovor, ki so ga glede plač dosegli sodniki in vlada. Novela sodnike po novem uvršča v 47. izhodiščni plačni razred, odpravlja večino dodatkov in zmanjšuje število napredovanj. Načelo večje fiksnosti plače pa je postavljeno kot novo temeljno načelo sistema sodniških plač, je danes še povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

V zvezi z dogovorom se je danes v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju oglasil tudi sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič. V njem je zapisal, da anomalije in odstopanja v plačnem sistemu sprožajo nezadovoljstvo zaposlenih delavcev v državni upravi, s predlogom o uskladitvi plačnega sistema funkcionarjev v pravosodju in načinom usklajevanja pa "se je povečalo nezaupanje in s tem tudi nesodelovanje med vladno in sindikalno stranjo".