Po mnenju nekdanjega ministra za javno upravo
Gregorja Viranta dogovor, da plače sodnikov niso več vezane na delovno uspešnost,
pomeni tudi ponovno uvajanje kulta povprečnosti v sodstvu, hkrati pa je garancija, da bo
"naše sodstvo ostalo zelo neučinkovito".
Dvig fiksnih plač sodnikov po njegovem ustvarja nova nesorazmerja, zlasti v primerjavi z
zdravniki in visokošolskimi učitelji.
"Lahko se zgodi, da bo to sprožilo plaz zahtev sindikatov javnega sektorja," še pravi.
Kot je znano, je vlada danes potrdila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem
sektorju, v kateri je zaobsežen tudi dogovor, ki so ga glede plač dosegli sodniki in vlada. Novela
sodnike po novem uvršča v 47. izhodiščni plačni razred, odpravlja večino dodatkov in zmanjšuje
število napredovanj. Načelo večje fiksnosti plače pa je postavljeno kot novo temeljno načelo
sistema sodniških plač, je danes še povedala ministrica za javno upravo
Irma Pavlinič Krebs.
V zvezi z dogovorom se je danes v pismu predsedniku vlade
Borutu Pahorju oglasil tudi sekretar republiškega odbora Sindikata državnih
organov Slovenije
Drago Ščernjavič. V njem je zapisal, da anomalije in odstopanja v plačnem sistemu
sprožajo nezadovoljstvo zaposlenih delavcev v državni upravi, s predlogom o uskladitvi plačnega
sistema funkcionarjev v pravosodju in načinom usklajevanja pa
"se je povečalo nezaupanje in s tem tudi nesodelovanje med vladno in sindikalno stranjo".
'Dogovor vlade s sodniki je dvojna napaka'
Gregor Virant meni, da dogovor, da plače sodnikov niso več vezane na delovno uspešnost, po njegovem v sodstvo znova uvaja uravnilovko, dvig fiksnih plač sodnikov pa nova plačna nesorazmerja.