Po besedah prvopodpisanega pod predlog veta, državnega svetnika Rudija Cipota, je sporna ureditev, da bodo dejavnost zasebnega varovanja izvajale tudi družbe, ki jim to ne bo glavna dejavnost.

Kot je prepričan Cipot, sprememba tretjega člena zakona pomeni bistven konceptualni poseg v dosedanjo zakonsko ureditev in ni v nikakršni povezavi z odločbo ustavnega sodišča. Poudaril je, da se je v zadnjem času že drugič zgodilo, da se je v zakon v zadnjem trenutku nekaj "podtaknilo".

Dejavnost zasebnega varovanja lahko odslej opravlja katerakoli družba kot stransko dejavnost, ne pa kot temeljno, je spremembe povzel Cipot. Tako se po njegovem mnenju zmanjšajo preglednost, nadzor, najverjetneje tudi strokovnost varovanja, tudi če bi se izvajala zakonska določila glede licenciranja izvajalcev. Sprejem zakona po skrajšanem postopku po njegovem v tem primeru ni dopusten.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič je odgovoril, da je pojem "glavne dejavnosti" v katerikoli družbi pravzaprav "administrativna zadeva – nekaj, kar se priglasi Ajpesu". Po njegovih besedah se tisti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano varnostno dejavnost, ukvarjajo še z marsičem drugim. Klemenčič se je tudi vprašal, zakaj bi neko specializirano podjetje varovanje opravljalo bolj profesionalno kot neka služba, ki bi bila organizirana v okviru podjetij.