Peticijo Preprečite razprodajo na spletni strani Mladine je podpisalo že več kot deset tisoč ljudi, danes zvečer pa bo javna tribuna pobude Državljani proti razprodaji, na kateri bosta sodelovala tudi ekonomist Bogomir Kovač in prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Kovač je sicer podpisal peticijo, a pravi, da privatizacijo podpira. "To je normalen proces, tako kot nacionalizacija. V tej krizi je bil v celotnem zahodnem svetu val nacionalizacij, tudi v ZDA. Mi imamo 4-5 milijard prenesenih naložb, ki se morajo v petih letih privatizirati, da bi se ta naložba povrnila. Privatizacija in nacionalizacija sta v krizah del normalnega instuticionalnega cikla,“ pravi Kovač. 

Nasprotuje pa načinu, kako ta trenutno poteka. "Na eni strani privatizacijski postopki že potekajo, v nekaterih pomembnih družbah tudi prek skritih, fiduciarnih računov. Prodaja bi morala imeti za seboj strategijo sektorja in države, da je vladi jasno, kaj za Slovenijo želi v naslednjih 20 letih. Ta pa ne obstaja. Trenutno privatiziramo v pravno in poslovno kaotičnem okolju,“ trdi Kovač, ki sicer priznava, da za vrsto podjetij druge možnosti sploh ni. „V Elanu vlada zaradi sklepa Evropske komisije ne sme ničesar narediti, lahko ga le proda.“ 

Državno premoženje dela izgubo, ne dobička

Hribar Milič pa meni, da nasprotniki privatizacije ne upoštevajo dejstva, da državno premoženje ne prinaša nobenega dobička, ampak neto dvesto milijonov evrov neto izgube, in to v času, ko smo se toliko zadolžili, da samo za obresti plačujemo več kot milijardo evrov na leto. 

Kovač ob tem opozarja, da se lahko zgodi, da bomo prodali Krko, Petrol in druga uspešna podjetja, državi pa bodo na dvorišču ostalo sto do tristo podjetij, ki jih nihče ne bo hotel kupiti ter se sprašuje, od kod bomo dobivali denarne vire za poplačilo denacionalizacije, ki še ni končana, in polnjenje pokojninske blagajne, za kar je bil ustanovljen Kad. 

Državna podjetja plen garniture na oblast

Foto: Dejan Mijović Bogomir Kovač je do zdaj vodil KAS. (Foto: Dejan Mijovič) "Izkušnje so pokazale, da je državno premoženje plen vsakokratne politične garniture in da ne uspemo zagotoviti primernega korporativnega upravljana," opozarja Milič. "Privatizacija ne sme biti alibi, da ne rešimo vprašanja državnega upravljanja. Eden izmed glavnih lakmusov bo, kako bo potekal izbor nadzornikov SDH. Če tukaj prevladujejo politične kvote koalicijskih strank, je zgodba končana. Če obstoječa oblast ne zna povedati, da to ne more in ne sme biti kriterij, potem se normalnega korporativnega upravljanja v normalnih okvirih ne moremo iti. Privatizacija tega ne bo rešila," pa je prepričan Kovač, saj bo še vedno treba upravljati družbe, ki bodo ostale v državni lasti.

Obupal, a vseeno verjame

Glede na to, da je pred leti odstopil kot vodja Kadrovsko-akreditacijske sveta, ki naj bi bil zagotovilo za strokovno kadrovanje v državnih podjetjih, nas je zanimalo, zakaj je takrat obupal in zdaj kot podpisnik peticije spet verjame, da je to možno. "Živimo v tej državi. Ali imamo upanje, da sta jo parlament in vlada sposobna voditi? Živeti moramo s tem parlamentom in to vlado in upati, da ju lahko z vplivi in pritiski spravimo v red. Država ne more obstajati, če nima državne lastnine in če mislimo, da država ne more upravljati, potem je najbrž ne moremo imeti. Potem se je treba postaviti v vrsto in sprejeti neko drugo državo," pravi Kovač.