Foto: Žurnal24 Tjaša Pureber (Foto: Nik Rovan) Tako pogumne manifestacije, kot so jo danec uprizorili v Ljubljani, tam še ni bilo. Ljudje se kljub temu, da država nasilno razbija demonstracije, in kljub neonacističnim provokatorjem, ki so zaznamovali prejšnje proteste, niso ustrašili. Zakorakali so po ulicah in mirno zasedli mesto. Kar se ta hip dogaja, je resnično izjemna situacija. Protesti se odvijajo v krajih, kjer se niso še nikoli. Na ulicah so ljudje, ki so tam prvič. Zdi se, da so končno našli način, kako lahko izrazijo svoje nestrinjanje z leti sistematičnega ropanja vsake možnosti za boljše življenje.

Kaj pa zdaj? A zdi se, da jih politiki ne slišijo in ne razumejo. Najprej so jih označili za plačance opozicije. Ljudje so dokazali, da jih nihče ne predstavlja. Nato so jih poskušali zaradi spopadov s policijo diskreditirati. Ni jim uspelo. Oblast je zmedena in ne razume, da so shodi brez organizatorjev, da ljudje nočejo glasu na volitvah, ampak dostojanstveno življenje. Tega jim ne bo prinesla nobena ustavna sprememba ali stranka. Protestniki se ne pogajajo in ne delajo kompromisov. Protesti postajajo vse bolj artikulirani, od začetnega nasprotovanja skorumpiranim politikom ljudi zdaj motijo vse vlade in vse bolj tudi kapitalizem. Naslednja točka so lahko zahteve po družbenih alternativah. Lahko pa protesti tudi zamrejo. Zagotovil ni, saj je vse odvisno od tega, ali bodo vztrajali. Nihče ne ve, kako se bo vse skupaj končalo. Jasno je le eno. Duh upora je ušel iz steklenice in ljudje ne bodo več trpeli v tišini. Od tu so možnosti odprte.