DZ po vetu znova potrdil zakon o dolgotrajni oskrbi

Foto: Anže Petkovšek Prva ustanovna seja Državnega zbora.
Foto: Anže Petkovšek Prva ustanovna seja Državnega zbora.
DZ je na vnovičnem glasovanju o zakonu o dolgotrajni oskrbi po izglasovanem odložilnem vetu DS zakon potrdil z 52 glasovi za in 10 proti. Za vnovično potrditev je bilo potrebnih vsaj 46 glasov. V poslanskih skupinah koalicije so poudarili, da je zakon ustrezen, poslanski skupini opozicije pa sta nasprotovali denimo financiranju dolgotrajne oskrbe.
Oglej si celoten članek

Državni svetnik Andrej Poglajen je v predstavitvi odložilnega veta, ki ga je DS izglasoval v četrtek, izpostavil, da je javna razprava o predlogu zakona trajala le pet delovnih dni, socialni dialog je bil skoraj v celoti zanemarjen, predlog je bil v DZ obravnavan po nujnem postopku namesto po rednem, ključno vprašanje pa je po mnenju DS financiranje dolgotrajne oskrbe. To bi moralo biti po njihovem mnenju urejeno tako, da zavezanci za plačilo storitev ne bi bili pretirano obremenjeni.

Dodatne obremenitve bodo lahko po mnenju DS zmanjšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa je dejal, da zakon vzpostavlja novo solidarnostno blagajno. Zakon namreč od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.

"Zakon o dolgotrajni oskrbi je zakon vseh nas," je opozoril.

Vlada poudarja, da novi zakon v prvi vrsti odpravlja pomanjkljivosti zakona, sprejetega v času prejšnje vlade. Ta je pomanjkljivo opredelil vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zaradi nepravočasne izvedbe vseh potrebnih aktivnosti pa je bila pridobitev pravic neizvedljiva tako materialno kot postopkovno, je navedla vlada.

Neurejeno je po njenem mnenju ostalo tudi ključno področje, ki je dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe. Glede na to je bila lani sprejeta novela zakona, ki je datum začetka izvajanja zakona zamaknila na 1. januar 2024 in tako prinesla dodaten čas za pripravo nujnih sprememb.

Novi zakon po pojasnilu vlade odpravlja vse pomanjkljivosti zakona iz decembra 2021. Če se novi zakon ne bi začel uporabljati s 1. januarjem 2024, bi to pomenilo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna, je posvarila.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Levici dejali, da je cilj zakona čim bolj samostojno življenje vseh, ki potrebujejo pomoč drugega. Zakon ureja vzdržno financiranje, česar zakon iz časa prejšnje vlade ni naredil, je povedal Milan Jakopovič.

Zakon po mnenju Svobode prinaša številne dobre rešitve in ga je vredno pozdraviti, je dejala Sandra Gazinkovski. Zakon ne krči pravic, v ospredje pa postavlja tiste, ki ga najbolj potrebujejo, je poudarila. Uporabnik se bo po njenem pojasnilu sam odločil, katero pravico iz zakona bo uporabil.

Prav tako prednosti zakona ugotavljajo v SD. Če bi ostal v veljavi zakon iz časa prejšnje vlade, bi bile vstopne točke enote zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki pa nikakor niso pripravljene na opravljanje te naloge, je posvaril Soniboj Knežak.

V poslanskih skupinah SDS in NSi so bili po drugi strani pričakovano kritični. Zakon ni usklajen s socialnimi partnerji, čeprav je aktualna vlada obljubila, da bo spoštovala socialni dialog, je dejala Anja Bah Žibert iz SDS. Zakon po njenih besedah ne prinaša novih pravic, ampak le dodatno prazni denarnice državljanov.

Tudi v NSi so vlado pozvali, naj prisluhne opozorilom DS. Vlada je ubrala najlažjo pot in uvedla obvezni prispevek, je poudaril Aleksander Reberšek iz NSi. Vlada se po njegovem mnenju ne zaveda, kaj pomeni, če gospodarstvu ne gre dobro.

Zakon postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek. Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 46

  • 11:33 22. Julij 2023.

    Te oskrbe premnogi ne bodo videli!

  • 09:32 22. Julij 2023.

    Naročeni komentarji bruhajo žaljivke na račun vlade. A je treba povedati, da njihov šef na volitvah ne dobi več kot …

  • 09:14 22. Julij 2023.

    Mnogo "delodajalcev" je z lopovsko privatizacijo prišla do delujočih podjetij, sedaj plačujejo delavce minimalno, sami pa bi se vozili z …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.