Okrevanje po pandemiji in vremensko dogajanje sta razlog za enormne dvige cen energentov, a globlji razlogi so povezani tudi z resno energetsko preobrazbo oz. prehodom iz fosilnih na obnovljive vire, saj je narasla tudi cena emisijskih kuponov, o razmerah na energetskem trgu, pravi izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije Ana Vučina Vršnak.

Zaradi trenda elektrifikacije vseh sektorjev prihaja do vse večjega povpraševanja, tako da je odjem elektrike že dosegel ravni iz leta 2019, prihodnje leto pa je pričakovati nadaljevanje rasti porabe, s tem pa tudi dvig cen na svetovni ravni. Pri zemeljskem plinu na zbornici prav tako pričakujejo nadaljevanje rasti povpraševanja v svetu, normalizacije razmer pa pred koncem prihodnjega leta ne pričakujejo. V teh razmerah bi bilo potrebno razmišljati tudi o dolgoročnih ukrepih na področju energetike, ki bodo Sloveniji zagotovili energetsko samozadostnost.

Sicer pa visoke cene vplivajo tako na gospodarstvo kot na vsakega posameznika in pomenijo pritisk na inflacijo, za vsakega uporabnika pa pomemben strošek. Pri tem je v najslabšem položaju energetsko intenzivna industrija, ki je v Sloveniji še vedno močno prisotna, in nekatera od teh podjetij po njenem že opozarjajo, da so na robu zloma, enako lahko velja tudi za gospodinjstva z najnižjimi dohodki. Višje cene se bodo prelile tudi v višje cene proizvodov ali storitev, zato marsikdo že opozarja na energetsko revščino.

Gibanje cen se še ni umirilo in bo močno odvisno od zimskih temperatur in dobave oz. porabe zemeljskega plina, zato so povsem verjetni visoki odmiki v obe smeri.

Kratkoročnih mehanizmov je več

Kratkoročni mehanizmi so po besedah Vučina Vršnakove zaradi določil o državni pomoči v rokah pristojnih državnih organov, ki se lahko odločijo bodisi za omejevanje cen, nižje dajatve ali subvencije ranljivejšim skupinam, po oceni zbornice pa bi lahko tudi začasno prilagodili pravila podnebnega sklada za kratkoročno subvencioniranja nakupne cene od domačih fosilnih elektrarn največjim porabnikom.

Pri tem na zbornici svarijo predvsem pred morebitnim znižanjem prispevkov za omrežnino, saj je dobro in stabilno omrežje ključno za zanesljivo oskrbo z energijo. "Zato je treba delovati predvsem v smeri vlaganja v stabilnost sistema in zadostne zmogljivosti, torej v nujno energetsko infrastrukturo in omrežje, na kar smo na zbornici že večkrat opozorili," je dejala Vučina Vršnakova.

Predstavnica zbornice za letos omenja tri možne scenarije. Najboljši bi bil relativno topla zima in povečanje dobave zemeljskega plina iz Rusije, ob hitrem odzivu politike, srednje dober bi bil v primeru relativno mrzle zimo ali nekaj slabše dobave iz Rusije, morda celo obojega, vendar ob učinkovitih ukrepih države, najslabši pa bi se nam lahko zgodil ob ledeno mrzli zimi, zmanjšani ali celo prekinjeni ruski dobavi ter neučinkovitih političnih ukrepih.

podražitve Ekstremne razmere na trgu: Rekordne cene elektrike in zemeljskega plina

Nadalje je poudarila, da je potrebno pri vseh kratkoročnih ukrepih razmišljati predvsem v smeri energetske samozadostnosti. Če je pri plinu in nafti jasno, da teh dveh energentov Slovenija nima na voljo in jih mora uvažati, pa imamo pri proizvodnji električne energije dovolj možnosti, da si zagotovimo samozadostnost.

Glede na načrte za zaprtje velenjskega premogovnika in posledično šoštanjske termoelektrarne bo to pomenilo približno za tretjino manj lastne električne energije, kar pomeni, da je treba čim prej zagotoviti nove vire, pomembno pa bi bilo tudi vzpostaviti primerne finančne vzpodbude na ravni EU in države za zelene energetske projekte.

dezurni@styria-media.si