Ljubljanski Zoo, ki trenutno premore okoli 500 živali, se v veliki večini financira iz lastnih sredstev. Borih 15 odstotkov pristavi ustanovitelj, Mestna občina Ljubljana, medtem ko država v 60 letih obstoja ni prispevala niti kovanca. Živalski vrt za poslovanje na leto porabi okoli 1.500.000 evrov.

Evtanazija skrajni ukrep
V pogovoru z Zdenko Fischinger, direktorico Zooja Ljubljana, smo izvedeli, da so glavni problem živalskega vrta dotrajane ograje, ki so stare tudi čez 30 let. "Vsako leto se trudimo, da vsaj toliko izboljšamo pogoje, da dosegamo minimalne standarde, kar po mojem mnenju ni ustrezno," je dejala. Poleg tega je poudarila, da bi prišlo do evtanazije živali le v skrajnih primerih, če bi izčrpali vsa ostala sredstva. "V primeru slabih razmer, ki mejijo na mučenje, se lahko na zahtevo inšpekcije predpišejo posebni ukrepi," še dodaja.

Po besedah direktorice je obisk letos bistveno boljši kot lani, zato o kakršnikoli krizi ne moremo govoriti. Tudi do odpuščanj po njenih besedah ni in ne bo prihajalo, saj je v celoti zaposlenih le 30 delavcev.

Potrebna je celovita obnova
"Predlagali smo celovit razvojni načrt o tem, kakšne bi morale biti namestitvene zmožnosti za vse živalske vrste, poleg tega bi pripeljali tudi izjemno zanimive nove živali. Vrednost vseh investicij je 600 milijonov evrov, ki bi jih morali zagotoviti v roku treh let," je še dodala direktorica.

Obiskovalci vrta so večinoma zadovoljni z izbiro živali, kakor tudi z razmerami, v katerih te živijo. Kritike so se pojavljale predvsem ob premajhnih kletkah levov, geparda in pume. Vstopnina po mnenju večine ni pretirana.